Kalderašicko
Romani
Le romengi šib bušolpe butivar e romani šib (´romengi šib´). Ando Šwedo phenelpe vi romani, romanés ai romska (ai paša kaver šiba sar engelska, tyska, svenska ai vi mai kavér šiba). Ame kate mai dur site ramosaras ande skurto vorba romani. Romani si jekh šib kai nai la nationo/them. Ai ande sa le thema kai del o manuš duma kadia šib si jekh šib kai bušolpe minoritongi šib. Džandolpe de katar o berš 1500 sas rom ando šwedo ai denas duma romanés, ai adjes si e romani šib jekh anda le šwedoske panž oficialno minoritongi šib ai kai den duma ca 40.000 djene rom šwedoske.Romani šib ando šwedo si anda mai but variteturia sar: kale, lovari, gurbeti, resanderomani, arli, rumongri, ai kalderaš ai inke mai si. Kadala difirenti variteturia šjaj te ačarel o manuš vi mai but ai vi mai xantsi.
Romani šib ando Šibako konsiljo
Sar kai si romani šib jekh anda šwedoske panž oficialno minoritongi šib, avela ka la šibako konsiljo te keren e buči kadala šibasa e romani. O konsiljo si te kerela e buči kadia.
- Te del rekomendatiošonori /rekomendatsi pe translatsia pe vorbi ai svatoria kai sikavel sar si le themesko trajo ai sar te inkerdol o zakono ando šwedisko them.
- Te del aždutimos ande romané pušimata, texturia, lexikono ai šibaski lituratura.
- Te keren translatsia pe šwedisko-romané listori pa diferente buča ando them.
- Te keren ai te lašaren seminariura pa šib.
Po romano šibasko konsiljo kai adžutin pe kadia buči šjaj ai arakel o manuš martsine 9-12 po 08- 442 42 15 vajke po e-mailo romani (á) sprakradet.se ( byt ut á mot @ ). O tele numero kai romané šibaske bučara Dimitri Florin ai Baki Hasan arakes telal o Kontakt.
Uppdaterad 7 oktober 2009
Ansvarig för sidan: Språkrådet
Pušimata tai atveturi pa šibako zakono