Pušimata tai atveturi pa šibako zakono

Ando Finlando, Frantsuzo tai ande Polska si šibako zakono. Ando Norvego si propozitsia te šuven. Naprimer ando nya Zeeland šuven ketane le themsko semnongišib tai maori numa e engliziska šib si ando fundamento zakonosko, tai ando Mexico zumaven 62 minoritetšiba tai e Mexicaniska semnongišib ande spanjuliska šib.

E svediskašib si kai zjal mai but ando Svedo, sar dejakišib vai sar duito šib. Zji po akana si la jekh poziciona zorali. Te sai inkerdjol e šib ande zorali poziciona trubul jekh zakono kai sikavel ke e svediska šib si e pervo šib. Kado bušolpe ke e svediska šib si savorengi tai kai inkerel le gaves. Kadia šib trubul te uzilpe pe sa le gaveskeriga, naprimer kana les kontakto manušentsa tai o guverno.

E svediska šib si e mai bari maškar le kaver šiba kai si ando šibengozakono, anda kudo ke voi si e šib bari, tai savorengi šib kai anzarel o gav. Le gaves si les jekh ansvar te uzil o manuš e šib tai te bariol.

Jo. Numa e svediska šib si mai zorali. Le minoritengešiba le themeske tai e svediska semnongišib pe jekh rig sai phenas ke mai zorali poziciona sile maškar le themutne šiba. Kado differenco ande poziciona si kerdo pala la šibakisituaciona tai sikadjol ande kudo ke del čačimos tai slobodija kudolen kai kamen te sicon peska dejakišib. Pala šibako zakono savorenge si voja te sičon peske dejakišib, soski avela. Anda kudo naštin te ašaven varikas te den duma pe peski šib, či ande peski buči.

La šibako zakono si les jekh vazno effecto te vazdel e svediska semnongišib opre, tai vi kerel te inkerdjol e šib zjuvindi. Tai vi pe kudo si o zakono te sikavel le kašuken tai le dukaden sar jekh šibminoritet tai e svediska semnongi šib ando svediska gav. Trubul te zjal pe te uzil o manuš e semnongišib ande buča kai si official katar tomalči pe somnongešiba. O protectiono pe le svediska semnongešiba zjal pe kudo ke nai voja te thos pelende assimilaciona pe zor.

Pala šibako zakono trubul e svediska semnongišib arakadi tai vazdini. Kamel te phenel ke trubul le kašuke tai dukadekanenge glati voja te sičon svediska semnongišib tai te uzin kudia ande skola. Niamuri le kašukenge sar vi glati kai ašunen si le voja te sičon semnongešiba. Manuš kai interesuin len šiba vai kai trubul len te sičon e šib ande peski buči sai des len maro te sičon svediska semnongišib ande sičarimata.

La šibako zakono phenel ke o kher le forosko si leske musai te lel sama te zjal e svediska terminologia ande pesko but fialuria rigabučake te aven, te aven uzime tai te zjan angle.

Anda kudo ke o instituto pe šiba tai manušengi memoria si len poronka te len sama tai te xal len griza te vazdenpe le šibaminoritet (le samuria len pe pala peski samiskakris) kai kado instituto si les poronka te len sama katar e terminologi ande šibaminoritet. Kado si specialno kana si vorbi kai zjan ande gaveski informacia. Te si ke nai jekh terminologi ande šibaminoritet, atunči ci zjal avri jekh vorba kai si vorta tai haliardi.

Vo si savorenge anda kudo si savoren poronka. Kana phenas savore snačil zjene kai si varisosko official shefto. Kadala si kher forosko kai si vi le foroske tai vi kommunal. Čidimata kai porončin vi foroske tai vi kommunal(tai vi landstings nivå),krisa, guvernio tai o kher kai ton zakonuria (riksdag). Butivar phenel o manuš ferdi o gav, tai vi ame phenas kado ande kado dokumento ke mai vušoro te acarel o manuš. Le gaves si sar kai phenel la šibako zakono jekh poronka te lel sama ai te arakel la šiba tai te lel sama te kerdjol tai te perdjol o zakono.

La šibako zakono si jekh ramkakozakono, kai sikavel le principuri, gor, semnuri tai porončimata fundamentoske. Kaver zakonuria kai si adjes tai kai si te aven tai vi ordini sai si andre mai but specifikno buča. Ka šibako zakono si vi jekh zakono kia si leske musai, kai phenel soski musai si ka kher le forosko. Kado nai jekh zakono kai phenel soski voja tai slobodija si kai svako manuš.

Si kaver zakonuria tai poroncimata pa šiba. Katka tele ramos pai le mai vazno.

- Ando förvaltninglagen (1986:223,7§) si jekh porončimos kai phenel ke musai o kher le forosko te del duma vušoro te sai ačaren svako jekh.

- Patientdatalagen (2008:355,13§) ramol ke le journaluria la špitake trubun te aven pe svediska šib tai vušoro ramome, kaste sai ačarel o nasfalo o divano.

- Le radiosko tai teveskozakono (1996:844,6 kap.8§) ramol ke but anda le programuria ando radio tai ando tv trubul te zjal pe svediska šib.

- O zakonopatentosko (1967:837,3 kap.31§) trubul te avel pe svediska šib.

- Ando förvaltningslagen si ramome pa tolmača (1986:223,§ 8).

- E musai te anes jekh tolmači si vi todino ande krisakozakono (rättegångsbalken 1942:740,5 kap.6 §). Ande sa kudo zakono (33 kap. 9§) si ramome pa tolmačimos le ramomasko kai trubul ande krisa.

- Ando zakono (1999.1175) si todino e voja te uzis e samiska šib ka kher le forosko tai ande krisa, tai o zakono (1999:1176) si todino e voja te uzis finlandeziska tai meänkieli ka kher le forosko tai kai krisa. Jekh nevo zakono si te anklel ando berš 2010.

- Ando zakonolaskolako (1988:655,4-12§) si todino o zakono pa la dejakišib kudolenge kai si len kaver šib sar svediska, tai ando 13§ si todino o zakono pa voja te sičos e svediska šib sar duito šib.

1§ Ande kado zakono si porončimata pa e švediska šib, le šibaminoritet le themeske tai e švediska semnonge šiba. Ando zakono si vi porončimata kai sikaven ke savorenge musai si te den le manušen čačipe te sičon peski šib tai vi te avel kudia šib ande officialno thana tai ande internacional thana.

2§ O gor kadale zakonosko si te avel e´švediska šib tai vi le kaver šiben jekh rindo ando švedisko gav. O zakono si vi pe kudo te lel sama katar e švediska šib ai vi le kaver barvale šiba kai si ando Švedo, tai vi te avel svako manušes voja ka peski šib.

3§ Te si ke jekh kaver zakono vai kaver ordina phenel kaver buča sar kado zakono , atunči zjal kudo porončimos.

Švediska šib

4§ E švediska šib si e angluni šib ando Švedo.

5§ Sar angluni šib si e švediska le themski ketane šib, kai sa le zjene kai trajin ando Švedo trubul te zjanen tai te avel servime ande themeske buča.

6§ Ka kher le forosko si ansvar te avel e švediska šib ando praktik tai te bariol.

Le nacional minoritetno šiba

7§ le nacionalni minoritetni šiba si finlandeziska, jiddisch,meänkieli,romani šib, tai samiska.

8§ Ka kher le forosko si musai te avel e švediska šib ando praktik tai te bariol.

Švediska semnongi šib

9§ Ka kher le forosko si ansvar te avel e švediska semnongi šib lini sama tai te zjal angle.

Te servis e šib ando kher le forosko.

10§ E šib kai kher la krisako, garavimaskiorgansastia, tai kaver organuria kai pheren e funksunatsia ando kher le forosko si ande švediska šib.

Ande kaver zakonuria si partikular porončimata kai phenen pa servimos le šibengo kai si minoritet tai kaver nordica šiba.

Kana zjal e djela pa so si musai le krisenge tai ka garavimaskiorgansastia kana trubun te halon manušen kai tolmačin tai te tolmačin lila tai rama si jekh kaver porončimos.

11§ E šib ande offencialno riga trubul te avel vuzji, vusoro tai haliarimaski.

12§ Ka kher le forosko si jekh specialno musai te avel e švediska terminologi todini ande lengo specialno fiokuri te aven pe pesko than, te aven ande buci, tai te barion.

E svediska šib ande internacional buča

13§ E svediska šib si le Svedoski officialno šib ande internacional buča.

E pozitsiona katar e svediska šib ande Europeiska uniona trubul arakadi.

Le zjenesko posiblita kai šiba

14§ Svako jekh kai bešel ando Svedo trubul te avel leske voja te sičol, te zoriarel tai te uzil e svediska šib. Tai inke trubul:

1. Kudo kai si anda jekh minoriteto nacional trubul te avel leske voja te sičol, te zoriarel tai te uzil peski minoriteski šib, tai

2. Kon si kašuko vai dukade kanengo tai kudo kai anda kaver gora trubul les semnongišib trubul voja te sičol, te zoriarel tai te uzil e svediska semnongišib.

Kas si jekh kaver šib de sar kaver šiba kai si phendo ando angluno kotor si les voja te zoriarel tai te uzil peski šib.

15 § Kudola kai porončin si len poronka te len sama te avel svakones posiblita kai šiba sar kai ramol ando 14 §

Kado zakono del andra ando 1 juli 2009