Avdive i Švedia tani jek phuv koja so isi ola but čhibja. Paš i švedikani čhib isi amen o nacionalikane minoritetikane čhibja, i švedikani nišanikani čhib thaj but javera avutnengere čhibja [1] . Plus odova i anglikani čhib istemalkerel pe ko but javera situacie. Trebela te ovel jek kanuni so regulirinela e čhibjakiri situacia (terdžojbe) ko sarinipe (društvo).
Pučiba thaj dževapi (odgovoria) bašo čhibjakoro kanuni
- 1. Soske trebela te ovel jek čhibjakoro kanuni?
- 2. So regulirinela e čhibjakoro kanuni?
- 3. Isi javere phuvjen disavo čhibjakoro kanuni?
- 4. Bašo save čhibja tano kerdo e čhibjakoro kanuni?
- 5. So vakerela e čhibjakoro kanuni baši švedikani čhib?
- 6. So vakerela e čhibjakoro kanuni bašo javera čhibja?
- 7. Palo e čhibjakoro kanuni isi sa e čhibjen jek kučalipe (vrednost)?
- 8. Savo baripe isi e čhibjakere kanune keda i ko pučiba o nacionalikane minoritetikane čhibja?
- 9. Savo baripe isi e čhibjakere kanune keda i ko pučibe i švedikani nišanikani čhib?
- 10. So mangela te vakerel pe keda phenela pe i čhib ko phravdo sektori ka ovel arakhli, jekčhanutni thaj haljovdi?
- 11. So vakerela e čhibjakoro kanuni bašo e terminologijakoro odgovornost?
- 12. So vakerela o kanuni bašo tumačibe
- 13. Kaske važinela e čhibjakoro kanuni?
- 14. Sar šaj o sarinipa te arakhel thaj te vazdel e čhibjen?
- 15. Savo kanuni tano e čhibjakoro kanuni
- 16. Ko čhibjakoro kanuni isi kaznibaskere regularia (pravilia)?
- 17. Isi javera kanunia so regulirinena čhib?
- Fotnoter
- So isi ko kanuni thaj o cili
2. So regulirinela e čhibjakoro kanuni?
E čhibjakoro kanuni regulirinela e čhibjakere situacija a na e čhibja sar čhib. Ko misal othe nane detalirime regularia sar jek lafi ka hramonel, bandžarel ja pale sar ka vakerel pes, othe nane diso so vakerela save lafia ka istemalkeren (upotrebinen) pes, linde lafija ja pale kherutne lafia. Ama othe terdžola kaj i oficialikani čhib ki buti ka ovel arakhli, jekčhanutni thaj haljovdi. Odova važinela sa e čhibjenge ki oficialikani buti.
3. Isi javere phuvjen disavo čhibjakoro kanuni?
Čhibjakoro kanuni isi ki Finska, ki Francija thaj ki Polska. Ki Norveška isi dodini (predlog) bašo asavko kanuni. Ko Nevo Zeland i nevizelandikani nišanikani čhib thaj i maori čhib ko fundavno kanuni tane jekhajek e anglikane čhibaja, ko Meksiko isi 62 minoritetikane čhibja thaj i meksikani nišanikani čhib tane jekhajek e španikane šhibaja.
4. Bašo save čhibja tano kerdo e čhibjakoro kanuni?
E čhibjakoro kanuni dela ko anava akala čhibja: finsko, javudikani čhib, meankieli, romani čhib [2] , samikani čhib, švedikani čhib thaj i švedikani nišanikani čhib. Ama ov važinela thaj sa e javere čhibjenge so vakerena pe ki Švedia, mangel te phenel pe okola čhibja so vakerena pe kotar o manuša soj avriavutne ja pale so isi olen avriavutno palunipe.
5. So vakerela e čhibjakoro kanuni baši švedikani čhib?
I Švedikani čhib tani jek čhib so vakerela pe kotar hembut manuša ki Švedia, oj vakerela pe sar dajakiri čhib ja pale sar dujto čhib. Dži akana isi ola jek stabilno terdžojbe. Kaj te šaj te sigurinel pe akava terdžoje trebela jek kanuni so ka zorakerel kaj i švedikani čhib tani šerali čhib ki Švedia. Odolea mangela te phenel pe kaj i švedikani čhib tani barabarikani (zaedničko) čhib ki Švedia thaj oj tani jek čhib so ingarela e sarinipa (društvo). Oj ka šaj te istemalkerel (upotrebinel) pe ko sa e sarinibaskere thana, ko misal ko kontaktiribe maškar dizaria (gradžania) thaj o vlastia.
E švedikane čhibja isi hemzoralo terdžojbe kotar sa akala čhibja so astarela pe kotar e čhibjakoro kanuni, odoleske so vakerela pe kaj oj tani šerali thaj barabarikani čhib so ingarela e sarinipa. E raštra (država) thaj e komunen isi specialno odgovornost kaj te šaj i švedikani čhib te istemalkerel (upotrebinel) pes thaj te džal angle.6. So vakerela e čhibjakoro kanuni bašo javera čhibja?
Uzo i švedikani čhib isi thaj javera čhibja so vakerena pe beršencar ki Švedia thaj odoleske upri olende dikhela pe sar jek kotor kotar e švediakorokulturikano barvalipe sar soj i švedikani čhib, odola čhibja tane: finskon čhib, javudikani čhib, meankieli, romani čhib thaj i samikani čhib. Akala čhibja tane palo e paramenteskoro agorlejbe (odluka) e švediakere nacionalikane minoritetikane čhibja.
I švedikani nišanikani čhib istemalkerel pes kotar o manuša so isi olen nišanikani čhib, odola manuša tane kašuke ja pale na šunena šukar thaj olengere pašutne. Panda angleder o parlamenti priznajndža ola jekhajek e javere nacionalikane minoritetikane čhibencar. Isi thaj sa o javera čhibja chibja so vakerena sar dajakiri čhib kotar o manuša soj avriavutne (strancia) ja pale so isi ole avriavutno palunipa.
7. Palo e čhibjakoro kanuni isi sa e čhibjen jek kučalipe (vrednost)?
Oja. Ama e švedikane čhibja isi ola hemzoralo terdžojbe. E nacionalikane minoritetikane čhibjen thaj e švedikane nišanikane čhiba isi olen zoraleder (pozoralo) terdžojbe kotar e avriavutnikane (stransko) čhibjen. Sa akala terdžojbaskoro javeripa bazirinela pe angleder sa kotar e čhibjakir situacia thaj dikhela pe maškar o javera buča keda manuše isi pravo te del pes sikljojbe ki odoja čhib. Palo o čhibjakoro kanuni sarinen isi pravo te istemalkeren (koristinen) pli dajakiri čhib, savi čhib te ovel te ovel. Odolea khonik (nikoj) našti te čhinavel džikas te istemalkerel pli čhib, ko misal ko bučakoro than.
8. Savo baripe isi e čhibjakere kanune keda i ko pučiba o nacionalikane minoritetikane čhibja?
E čhibjakere kanune isi jek važno efekti bašo o nacionalikane minoritetikane čhibjengoro status, ov dikhela te šaj akala čhibja te oven dživde ki Švedija. Ov kerela te šaj o nacionalikane minoritetija thaj olengere čhibja te oven dikhle ko sarinipa (društvo). Trebela te ovel šajutne te istemalkeren pe o minoritetikane čhibja ko phravdo sektori. Akava arakhibe na mukhela o nacionalikane minoritetija te oven asimilirime zoraja.
Ko javera kanunija (dikh o 17-to pučibe) isi specialno regionalno thana bašo akala minoritetikane čhibja finsko, meankieli thaj samikani čhib.
Palo e čhibjakoro kanuni o nacionalikane minoritetikane čhibja ka vazden pe thaj ka arakhen pe. Mangel te phenel pe kaj o čhave kas so isi dada/dada so tane nacionalikane minoriteti, olende isi durust (pravo) te sikljon odoja čhib mada ola na siklile ola taro tiknipa sar dajakiri čhib, o komune thaj i raštra (država) ka kerel te ovel asavko sikljojbe. Ko misal (primer) e čhavengere dada/daja so računinena pe sar samia, ola trebela te šaj te len sikljojbe ki samikani čhib, mada o daja/dada na vakerdže olencar samikani čhib kotar o tiknipa. Asavko durustipe (pravo) nane e avriavutnengere (strancongere) čhaven. I raštra (država) thaj i komuna tane odgovorno te den e avriavutnengere čhavenge sikljojbe ki dadengiri/dajengiri čhib o čhavo te barilo odole čhibaja sar dajakiri čhib.
9. Savo baripe isi e čhibjakere kanune keda i ko pučibe i švedikani nišanikani čhib?
E čhibjakere kanune isi jek vašno efekti bašo e švedikane nišanikane čhibjakoro status, thaj ov dikhela te šaj akaja čhib te ovel dživdi. Ov kerela te šaj te dikhel pe upro kašuke thaj o manuša so na šunena šukar sar jek čhibjakoro minoriteti ko švedikano sarinipa. Trebela te ovel šajutne te istemalkerel pe i švedikani nišanikani čhib ko phravdo sektori via nišanikane čhibirandžiencar (tumačencar). Akava arakhibe baši i švedikani nišanikani čhib na mukhela te ovel asimiliribe zoraja.
Palo e čhibjakoro kanuni i švedikani nišanikani čhib ka vazdel pet haj ka arakhel pe. Maškar o javera buča odova značinela kaj e kašuke čhaven isi pravo te sikljon i švedikani nišanikani čhib thaj te istemalkeren ola ki škola. E nišanikane čhibjalenge thaj e šunutnikane čhavenge, so isi olen daja dada so vakerena i nišanikani čhib, isi olen pravo te sikljon i švedikani nišanikani čhib. O manuša soj interesirime te sikljon i švedikani nišanikani čhib ja pale te trebela lenge akaja čhib ki olengiri buti, odole manušenge trebela te del pe šaipe te sikljon akaja čhib.
10. So mangela te vakerel pe keda phenela pe i čhib ko phravdo sektori ka ovel arakhli, jekčhanutni thaj haljovdi?
I čhib trebela te ikerel pe ko oficialikane čhibarakibaskere rekomandacie thaj trebela te haljovel pe kotar sakova dizari (gradžani). Rodela pe jekčhanutni čhib, mangel te phenel pe jek čhib bizo phare haljovde lafia thaj jekhe jekčhanutne gramatikaja. Thaj o grafikano formiribe ka ovel jekčhanutno thaj haljovdo. Akava nane samo e švedikane čhibjake odova važinela thaj e javere čhibjenge so istemalkerena pe ko phravdo sektori. Odova važinela thaj bašo irame (prevedime) tekstija. Našukar irame tekstija na trebela te akceptirinen pe.
11. So vakerela e čhibjakoro kanuni bašo e terminologijakoro odgovornost?
E čhibjakoro kanuni vakerela kaj e vlasten isi specialno odgovornost kaj te šaj i švedikani terminologija bašo sa o sajavera (razna) bučakere thana, te ovel lokhelindi, te istemalkerel pet haj te džal angle.
O Instituti baši čhib thaj folklori isi ole odgovornost bašo nacionalikane minoritetikane čhibjengoro arakhibe thaj bašo angledžajbaskiri buti ( baši samikani čhib palo lafiphanibe isi odgovornost e Samitinge (( samikano parlamenti)), odoleske e institute isi odgovornost baši i terminologija ko minoritetikane čhibja. Akava važinela specialno bašo o lafia keda i ko pučiba informacija kotar o sarinipe (društvo). Te nane disavi terminologia ko minoritetikane čhibja, tigani i oficijalikani čhib ko akala čhibja šaj te ovel nakorektno thaj phari haljovibaske.12. So vakerela o kanuni bašo tumačibe
E čhibjakoro knuni na vakerela direktno diso bašo o tumačibe. Ama palo o administriribaskoro kanuni (1986:223, 8 §) , o vlastia ka istemalkeren tumači keda kontaktirinena jekhe manuše so na džanela šukar i švedikani čhib. Odova važinela ki sa i phuv na samo ko disave thana.
E čhibjakoro kanuni na vakerela diso bašo istemalkeribe tumači ki EU. Ama odova tano ko čhibjakoro kanuneskoro cili te arakhel i švedikani čhib ki EU: i švedikani čhib arakhela pe hemšukar keda istemalkerela (koristinela) pe. (Dik thaj o 10-to pučiba.)
13. Kaske važinela e čhibjakoro kanuni?
Odova važinela bašo o barabaripe thaj o odgovornost so isi e barabaripa. E lafea barabaripa mangel te phenel pe o organia so kerena buti ko phravdo sektori. Odova tane vlastia sar ko raštrano (državno) adžahar ko komunalno nivo, khedipa so čhinavena (rešinena) sar ko raštrano adžahar ko komunalno nivo (thaj ko landstingnikano nivo), krisia (sudo) thaj normanlno i radža thaj o parlamenti. But var kaj te šaj te ovel polokho manuš vakerela samo o lafi sarinipe (društvo) odova lafi istemalkerel pe but ko akava pučibaskoro thaj dževapengoro dokumenti. Palo e čhibjakoro kanuni, ebarabaripa (ja pale o sarinipa) isi olen odgovornost te vazden thaj te arakhene čhibjen thaj te dikhel kaj ikerela pe o kanuni ko sa o thana.
14. Sar šaj o sarinipa te arakhel thaj te vazdel e čhibjen?
O sarinipe ka dikhel i švedikani čhib čače te istemalkerel pe ko phravdo sektori thaj ki EU. E vlasten isi specialno odgovornost te šaj te džal angle i buti e švedikane terminologiaja ko sa e bučakere thana. O sarinipe ka del šaipa te šaj te sikljol pe i švedikani čhib-
Ko disave situacie javera kanunia (dik o 17-to pučiba) dena šaipa te istemalkeren (koristinen) pe javera čhibja ko disave vlastia, ko krisia (sudija), ko misal: finsko, meankieli thaj samikani čhib, odova šaj ovela ko disave thana. Nikaske na ka ovel čhinavdo te na vakerel pli nacionalikani minoriteikani čhib.
O vazdibe e nacionalikane minoritetikane čhibjen thaj e švedikane nišanikane čhibja značinela kaj trebela te keren pe aktivno buča kaj te šaj te zorakeren pe akala čhibjakaj te šaj ola te oven dživde čhibja ki Švedija. Maškar o javera buča trebela te ovel šajutno te ovel sikljojbe ko akala čhibja.
E Čhibjakoro godidejbe (Språkrådet), sar jek kotor kotar o Instituti baši čhib thaj folklori, isi ole dindo sar buti te dikhel kobor manuš ikerela pe ko čhibjakoro kanuni thaj te mukhel raporti bašo odova parlamenti.15. Savo kanuni tano e čhibjakoro kanuni
E čhibjakoro kanuni tano jek trujalo kanuni, kova so vakerela bašo o principija, bašo o cili thaj bašo linie thaj bašo o fundavne (osnovna) regularia. O javera kanunia so isi akana thaj kanunia so ka oven ko avutnipa, olende šaj te ovel buteder detalirime regularia. Ponodori, e čhibjakoro kanuni tano jek dejbaskorokanuni, ov vakerela so trebela te del o sarinipa. Odolea vakerela pe kaj ov nane durustikano kanuni, so vakerela save durustipa isi sakone manuše.
16. Ko čhibjakoro kanuni isi kaznibaskere regularia (pravilia)?
Na, nane kaznibaskere regularia. O kanunia so čhivena e vlasten te den buča – othe nane kaznibaskere regularia. Ama generalno akate da sar ko javera kanunia thaj regularia bašo vlastia isi javera metodija osim kotar o sankcije ko misal (primer) Justicieombudsmaneneskoro thaj e Justiciekancelereskoro kontrola, so sigurinkerela kaj manuš ikerela pe ko kanuni.
E Čhibjakoro godidejbe (Språkrådet), sar jek kotor kotar o Instituti baši čhib thaj folklori, isi ole specialno dindo buti te dikhel kobor kerela pe ko čačipa e čhibjakoro kanuni. Keda i ko pučibe i samikani čhib asavki funkcia isi e Sametingo17. Isi javera kanunia so regulirinena čhib?
Isi javerada kanunia thaj regularia kori so vakerela pe baši čhib. Tele terdžona hari pobare asavke kanunia.
- Ko administriribaskoro kanuni (1986:223, 7 §) othe terdžola kaj o vlastia ka vakeren te šajte oven lokhe haljode.
- Ko pacientengoro kompjuterikano kanuni (2008:355,13 §) terdžola kaj o žurnalia so kerena pe ko nasvalipaskoro arakhibe ka oven hramome ki švedikani čhib thaj ka oven haljovde formirime thaj lokhe kaj te šaj te haljoven o pacientia.
- O radio thaj TV kanuni (1996:844, 6 kap. 8 §) terdžola kaj jek but baro kotor kotar o programi ko radio thaj ko TV ka ovel ki švedikani čhib.
- Palo o pacientengoro kanuni (1967:837, 3 kap.31 §) rodela pe o pacientengoro rodibe te ovel ki švedikani čhib.
- Odova kaj trebela te len pe tumačia dikhela pe ko administriribaskor kanuni (1986:223, §8 ).
- Odova kaj trebela te len pe tumačia terdžola thaj ko krisibaskoro (sudibaskoro) kanuni (1942:740, 5 kap. 6 §). Ko odova kanuni terdžola thaj ko (33 kap. 9 §) bašo i potreba iranen pe dokumentia ki švedikani čhib soj važno bašo sudibe.
- Ko kanuni (1999:1175) regulirinela pe o durustipe (pravo) te istemalkerel pe i samikani čhib ko regionalikane vlastia thaj krisia, adžahar thaj ko kanuni (1999:1176) regulirinela pe o durustipa bašo istemalkeribe i finsko thaj i meankeli čhib ko regionalikane vlastia thaj krisia. Jek nevo kanuni bareder durustipaja (pravoja) ka khuvel ko zoralipe ko 1 januari 2010 berš.
Ko fundavno školakoro kanuni (1988655, 4-12 §) regulirinela pe o durustipa bašo sikljojbe ki dajakiri čhib, okolenge kori so dajakiri čhib tani jek javer čhib na i švedikani, thaj ko 13 § regulirinela pe o durustipa bašo sikljojbe i švedikani čhib sar dujto čhib.Fotnoter
[1] Avutnikani čhib tano jek lafi kori so e čhibjakere džandžie vakerena te na istemalkera (upotrebina) odova lafi, odoleske so šaj te haljovel pe ko but čhanija thaj šaj te del našukar haljovibe. Akate istemalkerel pe te ovel polokho haljovibaske thaj olea mangel te vakerel pe baši ’javer čhib so vakerela pe kotar o manuša soj bešljarde ki Švedia ama kola ale kotar javer phuv ja pale soj bijande ki Švedia thaj isi olen daj ja pale dad soj bijande ko javera phuvja, na baši švedikani ja pale baši disavi nacionalikani minoritetikani čhib’.
[2] E Romengere čhibjakoro oficialikano anav tano romani čhib (romskt spr åk) . Akate istemalkerel pe jek aver sakodivesutno anav – romska.
So isi ko kanuni thaj o cili
1§ Ko akava kanuni isi regularija (pravilia) baši i švedikani čhib, bašo o nacionalikane minoritetikane čhibja thaj baši I švedikani nišanikani čhib. Ko kanuni isi thaj regularia bašo e raštrakoro(državakoro) thaj e komunengoro odgovornost kaj te šaj te del pe sakone dženeske šaipe baši čhib thaj te istemalkerel i čhib ki oficialikani buti thaj ko internacionalikani relacia.
1§ E kanuneskoro cili tano te sikavel sar e švedikane čhibjakoro adžahar e javere čhibjengiri situacija thaj lengoro istemalkeribe (upotrebibe) ko švedikano sarinipe. E kanuneskoro cili tano thaj te arakhel sar e švedikane čhibja adžahar thaj o čhibjalo butipe ki Švedia thaj sakone dženeskoro šaipe baši pli čhib .
3 § Te isi disavo javer kanuni ja pale regulari kori so ko olengoro soisiba terdžola diso javer a n asar ko akava kanuni, tigani važinela odova so terdžola ko javer kanuni.
I Švedikani čhib
4 § I švedikani čhib tani šerali čhib ki Švedia.
5 § Sar šerali čhib I švedikani čhib tani barabarutni čhib ko sarinipe, thaj oj ka ovel šajutni te istemalkerel pe ko sa o sarinikane (opštestvena) thana sa e manušendar so bešena ki Švedia.
6 § E raštra (država) thaj e komunen isi specialno odgovornost kaj te šaj i švedikani čhib te istemalkerel pet haj te džal angle.
7 § O nacionalikane minoritetikane čhibja tane I finsko, javudikani čhib, menkieli, romani čhib thaj I samikani čhib.
8 § E raštra thaj e komunen isi specialikanio odgovornost te den arakhibe thaj dumodejbe bašo o nacionalikane minoritetikane čhibjenge.
I švedikani nišanikani čhib
9 § E raštra thaj e komunen isi specialikano odgovornost te den arakhibe thaj dumodejbe e švedikane nišanikane čhibjake.
Čhibjakoro istemalkeribe ko oficialikano butikeribe
10 § O krisia, e vlastengere administracie thaj o javera organia so isi olen oficialikano butikeribe, othe kerela pe buti ki švedikani čhib.
Ko javer kanuni isi specialikane regularia bašo o hako (pravo) te istemalkeren pe o nacionalikane minoritetikane čhibja thaj javer javer nordikani čhib.
Keda I ko pučiba o krisia thaj e vlastengere administracie te istemalkeren (upotrebinen) tumačija thaj te hramiranen (prevodinen) dokumentacia, bašo odova isi specialikane regularia.
11 § I čhib koi oficialikano butikeribe ka ovel arakhli, jekčhanutni thaj haljovdi.
12 § E vlasten isi specialikano odgovornost kaj te šaj I švedikani terminologia ko sa o zanatikane thana te ovel šajutne te istemalkerel pet haj te džal angle.
I švedikani čhib ko internacionalikane thana
13 § I švedikani čhib tani e švediakiri oficialikani čhib ko internacionalikane thana.
E švedikane čhibjakiri pozicija sar oficialikani čhib ki Evropikani unija isi te arakhel pe.
Sakone dženeskoro šaipe dži ki čhib
14§ Sakone jekheske so bešela ki Švedia ka del pe šaipe te sikljol, te barakerel thaj te istemalkerel (upotrebinel) i švedikani čhib. Avri kotar odova
1 okova/okoja soj jek kotor kotar o nacionalikane minoritetia ka del pes oleske/olake šaipa te sikljol, te barakerel thaj te istemalkerel (upotrebinel) i minoritetikani čhib, thaj
2 Okova soj kašuko-laloro ja pale harišunutno (so na šunela šukar) ja pale te isi džiko so isi ole soskipa te istemalkerel (upotrebinel) i nišanikani čhib, oleske olake ka del pe šaipe te sikljol te barakerel thaj te istemalkerel i švedikani nišanikani čhib.
Okova/okoja so isi ole jek javer dajakiri čhib a na sar so terdžola ko jekto kotor ka del pe oleske/olake šaipe te barakerel thaj te istemalkerel pli dajakiri čhib.
15 § I raštra thaj o komune tane odgovorno te del sakone dženeske šaipe baši čhib sar so terdžola ko 14 §.
Akava kanuni (zakoni) ovela ko zoralipe kotar o 1 juli 2009.
Uppdaterad 3 december 2009
Ansvarig för sidan: Språkrådet
