Komuna si puviako granitsako than tai administrativno rig pe lokalnio porončimos.
Le manuš ande jekh komuna si le zjutimos katar o zakono la komunako tai posobilita ande demokrativno formi te len sama katar peske buča. Le komunuria si lenge musai te komplitin uni anda le foroske zakonoske buča. Kudo si membro ande komuna kai si ramome kotse, si les propetorio vai si leski taxa pučindi kotse.
O 1 november si o djes le svintongo (mulengo). Kudo savato kai perel maškar o 31 okt tai o 6 november bušol le svintongo djes tai o kurko k.t.p paraštune račako tai savatone tai kurke, bušol o prazniko le svintongo : butivar phenel o manuš ferdi sa le svintsi. E paraštui mai anglal sar kado savato bušol sa le svintongi riat.
Ande kadala mai anglune vremi but line o zakono katar e amerikaniska traditsia ando svintsongedjes. Kado zjal avri mai but le glatenge (šavorenge) tai miazol amaro prazniko la patriad j akephuriora. Le glati vuriavenpe sar čoxane tai kaver tai zjan krujal ai mangen guglimata.
O djes kana vortolpe e tumnia perel univar ando 22 vai 23 september. Kudo si o djes ande tumnia kana o kam ande pesko bersesko phirajimo katr o ekliptikan nakel le čereskoekvator de opral zji tele.
Phenen ke kudo djes sa kadia lungo o djes sar e riat, numa diminiatsi tai kana račol kerel ta o mai svetlo kotor le djesesko si mai lungo. Pala kado djes lenpe vuze le djesa te skurtion zji kai le kamesko uštimos o 21 december, atunči sa parudjol .
E vorba ramadan avel katar e arabiska šib ramada 'tavel tato'. O ramadan perel ando injato šion pala le muslimongo djinimos. Von phenen ke kudo šion sas kai o Muhammed sas akardo. Kado šion keren le muslimuri jekh prazniko tai postin. O posto inkeren zji kai vuliel o kam tele. Ande le kaver časuria le djeseske voja lenge te xan tai te pien. Ando korano ramol." xan tai pien zipo šai keren differente maškar jekh parno tai jekh kalo tsav ando djes, inkeren kadia o posto zipo perel e riat " (sura 2:183/187). Ke jekh muslimo či sovel peska zjuvliasa kana si ando posto, či ingerel viesti, či pupujil, tai nai ande xoli.
O Ramadan getol jekhe šionestar ando eid al-fitr - o getomos le postosko -jekh bari radoimaski pačiv kai inkerel trin djes
Le Kristosko razako djes si jekh pa č ivakodjes ande khangeriako ber š. La razako djes si anda kudo ke o Kristo parudjilo angla peske disipuluria sar jekh semno ande čereski gloria. Kudia plajing kai kerdjila kadia djela bušol la razakiplajing.
Jekh vorba kai zjal but ande kadala ber š si Stilotrajosko, vi sar vorba korkoro, ande vorba kai bu š ol stilotrajosko kai inkerdjol tai ande vorbi ketane sar stilotrajoskomagazina tai stilotrajoskoprogramo. La vorbako sna č imos si sar te phenas `sar kerel o manu š pesko trajo`numa adjes uzilpe mai but kana site splikis le zjenen kai č inen produkturi sar angluni forma ande produkturi tai reklama. Le stilotrajoskomagazina amboldenpe kai manu š kai si len specialno interesso, butivar kudole dikhimasa pe le produkturia kai sai si drago kadale manu š enge: Djeli ando kher, bare khera, ku č i č asuri, moderni gada t.m.b (tai mai but)
Jekh fackförening si jekh bučakiorganisastia kai pandel ketane le bučarduria katar uni fialuria buča (bučakopanglimaskoproncipo) vai than bučako (industriakopanglimaskoprincipo) Von si kai den duma ande čo than kai le bučarduria. Kado univar zjal avri pa pučin, pa regluri kai buči, kana vačis tut pavarisoste, regluri pa anställning, kana šuden avri anda buči tai vi te keren te avel mai mišto le bučarneske ande buči.
Djin mai but: http://sv.wikipedia.org/wiki/Facket http://www.ne.se/lang/arbetstagarorganisation
Kadia vorba avel katar e latin tai snačil biografiska divanuria. Ande kadala berš kado divano, sar mai but ando skurto cv, ramolpe kana phenes skurto pa čo trajo tai le buča tai merituri kai si tu naprimer kana site rodes buči.
Djin mai but: http://www.ne.se/lang/curriculum-vitae tai http://sv.wikipedia.org/wiki/Curriculum_vitaeKrisitori si jekh manus kai besel ande jekh kris tai leski buci si te vortol xolia tai te del krisa ande but fialuri djeli. Vo sai si jekh zakonosko krisitori, kamel te phenel jekh manus kai sicilo pa prami le zakononge. Voi vai vo si todino katar o guverno tai nastin te suden les. Jekh krisitori sai avel vi jekh "lekman?", jekh manus kai nai les baro sicarimos ande le zakonuria. Jekh kasavestar manus ande kris busol "nämndeman" tai si todino katar e kommuna vai themskikris.
Djin mai dor http://www.ne.se/lang/domare/155269
Šibakokonsiljo, e partida anda le themsko instituto katar o kher le forosko pe šiba tai manušengimemoria, todini ando 1 juli 2006 katar themesko todipe tai ketanipe maškar le kompaniji ande Svediska šibakekhera tai finladeziska šibakekhera tai vi o gruppo katar guvernoskokansli jaznošibako gruppo. O gor si ke len pe pala o vazdimos ando vorbipe tai ando ramomos svediska, le themske minoriteskešiba tai kaver šiba kai den duma ando Svedo, tai te muken avri kniškivorbake, vasteskekniski tai kaver ramomata sar o gazeto "språkvård" (de katar 1965; parudo ande tumnia 2007 pe kudo gazeto katar o språkrådet kai bušol "språktidnigen" La šibako gazeto, te del konsexuri ande šiba ka khera foroske, kompaniji tai privatno manuš, te aven ande kidimata tai kursuri, te keren buči ketane kavre zjenentsa kai len sama vi von katar e šib tai lenge instituturi tai te keren buči ketane pe antrego skandinavia pa šibakepušimata. Kadia organisationa språkvården ando Svedo lape ando 1944 katar o kher pe svediska šibakisama, numa ando 1972 parudjili e organisastia kerdjili dopaš foroski tai todelake o nevo anav svenska språknämnden. Sar kai mučisarde kadia organisastia ka språkrådet pandade kudia organisastia kai busolas svenska språkrådet ando berš 2007.
Došaritori si jekh manuš kai si pučindo katar o kher le forosko kaste ande krisa te anel proba ke varikon si došalo pe jekh bajo. Jekh došaritori si sičardo pa zakonuria tai vo phiravel le buča le rodimaske katar jekh bajo, vazdel kris tai partipizil ande krisa (ande bare krisa) o baro došaritori themsko si o mai baro došaritori ando Svedo tai vo si kai lel sama te keren le došaritoria peski buči vorta. Zjutimos siles katar o mai baro došaritori kai si opral pa le kaver došaritoria pe but riga ando them. Le bare došaritoria vai le themskedošaritoria šai paroven jekhe kavre došaritorsko svato. Le mai but došaritoria keren buči ande puterde krisa, numa si vi kaver partikular došaritoria kai keren buči kavre bajontsa , naprimer o manuš kai phiravel o čačimos, kai lel sama te si ke varisosko instanto del opral pa kris.
Djin mai but : http://www.ne.se/lang/%C3%A5klagare
kana les e buči si jekh dakordimos maškar o manuš tai kudo kai so del e buči kai asen dakordo pe jekh buči tai te lel pučin pala kudo.
Kudo kai lel e buči (o bučarno) tai kudo kai del e buči ramonpe pe jekh hertija kai bušol bučakokontrakto (anställningsavtal)
Europeiska uniona, si skurtiardi EU, si le thema kai si pangle ketane ande jekh bu č i pe antrego Europa. E bu č i le panglimaski si todini ande trin kotora: O angluno panglipe si pe ekonomia. pa kado š ai phenas ke e deciziona kai lel o EU trubun vi le kaver thema te lenpe pala kado. Le kaver dui kotora si jekh politika ketane pe thema avrial tai pe politikasigurimaski (GUSP) tai vi jekh ketanebu č i pe kontrola kai grenitsi ( (Schengenavtalet), raibarengibu č i(Europol)tai mai dor. Pa kadala djeli le thema kai si membruri sai halon ande sos kamen te zjan andre.
Djin mai but pa EU: http://www.ne.se/kort/europeiska-unionen
Šon si jekh vriama sai phenas 30 djesengi tai si uzime pa š ti katar le mai but vriamakedjinimata. Mai anglal sas le š onesko lungipe pala sodi vriama lelas le senutoske te del kolo e lumia tai palpale. Kudo sai sas naprimer katar jekh nevo š enuto zji kai kaver nevo š enuto. Kudia vriama bu š ol synodiska š on, vai š enutosko š on, tai si pa š ti 29 tai dopa š djes. But vriamakedjinimata uzin inke o synodisko š on. Atun č i si svako duito š on 29 djes lungo tai svako duito si 30. Kudola kai djinen kadia vriama si le muslimanuri tai le zjiduvuria.
Numa č i zjalpe te hulaves le ber š eske 365 djes ande vorta djinde synodiska š on. ande amare vriamake djinimata, kai bu š on le gregorianiska kalenderia, mukas ame anda kudo le š on te aven mai lungi, kaste anklen le 12 š on ande jekh than 365 djes. kudo kerel ta amare š on nai len panglimos ande le š enutoske piraimata.
Djin mai but pa š on ando NE: http://www.ne.se/lang/m%C3%A5nadO september si le beršesko injato šion ando gregorianiska kalenderi tai si les 30 dješ. Vo si le beršesko 244 zji kai 273 djes (245 zji kai 274 kana si skottår).
Makar ke o september si o injato šion pala amaro gregorianiska kalenderi o anav snačil o eftato šion. Anda kudo ke ande le berš 153 p.Kr. mučisarde le beršesko a gor pe o januari katar o marso, sar kai sas varikana.
O anav september phenenas varikana ando Svedo ke si o šion la tumniako si, tai ando Denamarko o sion le mašengo(katar, vocabulaire,`vorbendar`listavorbengi`pa latinapurani. Katar voca`bulum`vorba: anav`katar´vo´co akares´phenes) kudola vorbi kai si ande jekh šib vai kai jekh manuš zjanel pe kadia šib. O barimos po vokabulario nšstilpe te phenes strazom, anda kudo ke ferdi e ´vorba`korkoro nai dosta jazno, vi anda kudo ke kudo kai del duma e šib nai lesko haliarimos kana godi jekh fialo.
djela kerdi kai ingerel drom, linji djedjesoske, kanalo, vai trubipajeske opral pa jekh zido. Le poduria sai miazon but fialuria. Sar pala so trubul mai mišto si naprimer podurivuličenge, poduridromenge, Poduri djedjesonge, poduri kai phirel o manuš, ai poduri katar sai dikes šukarimos.
Vorbivortome, te keres, te formis ai te ramos avri jekh dokumento ramomasko anda o ordinatoro. Kana lesto te formis jekh texto kotse nai ferdi pa soste site ramos, numa vi savendar lettri thos ai sar thos le ketane (ande jekhthan). Le vorbi le vortomaske si katar jekh pogramo kai vortol (texteditorer) kai uzilpe te ramos ai te vortos pogrami ando ordinatoro kai terminaluriatextonge kai si astarde kai le bare ordinatoruri.
Expeditiono , te thos le djeli po than vai so keres (anda varesoste): Lokalo kai vareso sas todino po than ai phendo mai dur; (kotor anda) andabuči; (mai dur) drom ando gindo (plano) xaranengo vai ketango, kerdo katar jekh gruppo manušengo.
Alfabeto si jekh rindo lettrengo kai ando čačimos svako lettra, svako bukva, si les jekh hango. E vorba alfabeto aven katar le dui pervi bukvi anda o grečiska alfabeto, alfa ai beta. Kudo alfabeto kai servis ame bušol latiniska ai avel čačes anda e grečiska.
Juni si o šovto šon ando berš ande e Gregoriansko kalenderó ai kado kalenderó si kai si o mai džindo ai alomé ande le mai but thema ai kai si les 30 djes.
Kado anav avel khatar jekh svunto džuvli kai bušolas Juno ande e romersko mytologia. O juni/juno šon sas mai anglal prindžardo sar le milajesko šon ai maškarmilajesko šon ando Švedo.
Uppdaterad 6 februari 2012
Ansvarig för sidan: Språkrådet
