Kadia bušolas mai anglal o sastimasko zjutimos pe glati tai thernimatsa de katar e skola zji kai e bari skola (gym). Anda gor sas todini kadia buči pe e bari skola kana getosailo o berš -1800 tai pala kudo line pe te thon naprimer. Suvia, sastimasko zjutimos, psykologiska zjutimos, arakaimaski buči sar naprimer ( alkoholo, tai papiroši) tai vi zjutimos pa sexo tai kon trajain ketane. De katar o berš 2011 si andre ando sastiarimasko zjutipe kača vorba studentongosastipe.
Bučaki ram, diplomo bučako, diploma sar keres buči, rama anda vas ramome kai del jekh bučarniko andre kai phenel ke getolpe le bučarneski buči. La bučako diplomo sikavel naprimer la bučaki vriama tai sikavel soski buči kerda o kutari. La bučako diplomo vi tol andre vorbi kai sai lovodil le bučarnes tai lašerel leske pe mai angle.
Si jekh partia katar le bučangokher te sai puterdjol o dikhimos pe buča tai če droma si po sičarimos tai sar avela maiangle ande le but fialuria buča.
Te malavelape o manuš kai buči vai po drom zji kai buči sai les pučin katar la bučaki malajimaski suransa. Kadia suransa si kudo lenge kai si len buči, vai si len negosio korkoro tai studenturi kai si ande momenturia sičarimanske pe praktikoske buča.
La bučako miškimos si jekh anav thodino ketane pala manušengo miškimos kai len pe te zjutin le manušen kai si ande buči tai čiden kado ande jeh than vi ande politika tai ando facko. La bučako miškimos anklist pala la industriaki revolutsia, kai anklisti o pervo ande Europa pala kudo rispisajli katar godi pala sar barili tai geli angle e industria.
Djin mai dur ando: http://sv.wikipedia.org/wiki/Arbetarr%C3%B6relseMethodi sastiarimaske pe sama te zjutin le manušen kai naštin te miškin pe vorta (n.a.p) naprimer pala jekh plumbo) te aresel o manuš tai te inkerdjol o mai lašo funktionako anzarimos ando trajo privatno tai ando trajo bučako. Kado tretamiento trubul kerdo katar čače bučake terapisturi ramentsa.
Djin mai but ando: http://www.ne.se/kort/arbetsterapi
Bučakikris, AD, specialnokris, kerdi ando 1928. La bučakikris kerel peski buči sar o pervo tai o pazletno kher le diskusji pa naprimer kolektivoske kontrakturi tai kaver diskusji kai si maškar le bučadoria tai le bučarne.
Djin mai but ando: http://www.ne.se/lang/arbetsdomstolen
Bučakoprotectimos, le bučarnesko krisako protectimos kontra pe vai goresa vai nai goresa te šuden varikas anda buči. Regli pe zor kai sikaven protectiono le bučarneske si ando zakono (1982:80) pa Bučakoprotectimos , LAS, kudo le goresa kai šuden le manušes anda buči, o čačipe kon sai lel buči mai anglal ande nevi buči tai ka gunimosbučako.
Djin mai but ando: http://www.ne.se/lang/anst%C3%A4llningsskydd
Djin mai but: http://www.ne.se/lang/barnh%C3%A4lsov%C3%A5rd
E suransakikassa pucinel avri le glatengelove, love le nasfalenge, vai kudo kai besel kere nasfale glatentsa tai mai but. Ando Svedo si kadia kassa savorenge kaste te haliarenpe savore misto ande ekonomia. Sa kudola kai perdjile 16 bersenge si registrime kai suransakikassa. le love katar kadia suransa aven katar o them. Mai but aven le love katar e pucin kai avel katar le bucardoria ( kudola si love kai pucinen le febrici ka kher le forosko kana pucinen le bucarnen) tai le skatturi kai pucinen savore ando them.
Djin majbut: http://www.ne.se/lang/f%C3%B6rs%C3%A4kringskassan
Bučako žutitori žutil te šaj le manuša te araken buča tai kudo kai rodel bučarnen arakel vurtakon.
Kadia si kai keren ketane te žal mai misto le bučangosystemo.
Bari djela si kudolenge kai roden buča tai le febriči numa vi mišto si pe antrego ekonomia le gaveski.
Djin mai but ando http://www.arbetsformedlingen.se/yrken/yrkesbeskrivning.aspx?iyrkeid=10Kadala kasaki pervo bu č i si te administril tai te pu č inel avri love kudolenge kai nai len bu č a pala o zakono kai si ande suranza le bi-bu č ange, ALF (1997:238). kadia kasa kai si pe bi-bu č ange si phiradi katar o zakono le bi-bu č angikasa, , LAK (1997:239). Si 35 a-kasi pe svako bu č i vai riga ando trajo bu č ako. kadia kasa si pangli ka fackföreningo, numa sai aves ande a-kasa bi te aves membro ande kudo fackföreningo. Le mai but zjene kai si len bu č a varikai si ande jekh a-kasa. le love kai kadia suranza aven katar e pu č in kai pu č inen le membruri ande kadia a-kasa. E pu č in le membrungi si differente depende soski kasa si.
Djin mai but ando NE: http://www.ne.se/lang/arbetsl%C3%B6shetsf%C3%B6rs%C3%A4kring
Le bučango kher si jekh svediska themesko garavutno, kai hulavel tela o departamento la bučako tai poron č il po kher le bučango tai lengi bu č akipolitika. Le bučango kher trubul te zjutil kudolen kai roden buča te sai len bu č a tai vi te zjutin le manu š es kai rodel bučarne.
Djin mai but pa bučango kher ando NE: http://www.ne.se/lang/arbetsf%C3%B6rmedlingen
Uppdaterad 6 februari 2012
Ansvarig för sidan: Språkrådet