språkvård, språkrådet - Institutet för språk och folkminnen Hoppa direkt till textinnehållet Om webbplatsen, tillgänglighetsinformation Startsida Nyheter Översikt Sökningssida FAQ Hjälp Kontakt
 
     

Nevimos

februari 2012

Skolakoplikto

Kamel te phenel ke sa le glati ando Svedo pala o zakono musai te phiren ande skola zji ande inja berš, mai but kana si 7-16 beršenge. Ande but thema si kadia musai, numa le berš nai sa sa jekh.
januari 2012

Skolakosastipe

Kadia bušolas mai anglal o sastimasko zjutimos pe glati tai thernimatsa de katar e skola zji kai e bari skola (gym). Anda gor sas todini kadia buči pe e bari skola kana getosailo o berš -1800 tai pala kudo line pe te thon naprimer. Suvia, sastimasko zjutimos, psykologiska zjutimos, arakaimaski buči sar naprimer ( alkoholo, tai papiroši) tai vi zjutimos pa sexo tai kon trajain ketane. De katar o berš 2011 si andre ando sastiarimasko zjutipe kača vorba studentongosastipe.

december 2011

Bučaki ram

Bučaki ram, diplomo bučako, diploma sar keres buči, rama anda vas ramome kai del jekh bučarniko andre kai phenel ke getolpe le bučarneski buči. La bučako diplomo sikavel naprimer la bučaki vriama tai sikavel soski buči kerda o kutari. La bučako diplomo vi tol andre vorbi kai sai lovodil le bučarnes tai lašerel leske pe mai angle.

november 2011

Bučako zjutimasko drom

Si jekh partia katar le bučangokher te sai puterdjol o dikhimos pe buča tai če droma si po sičarimos tai sar avela maiangle ande le but fialuria buča.

oktober 2011

Malajimaski bučaki suransa

Te malavelape o manuš kai buči vai po drom zji kai buči sai les pučin katar la bučaki malajimaski suransa. Kadia suransa si kudo lenge kai si len buči, vai si len negosio korkoro tai studenturi kai si ande momenturia sičarimanske pe praktikoske buča.

augusti 2011

Bučako miškimos

La bučako miškimos si jekh anav thodino ketane pala manušengo miškimos kai len pe te zjutin le manušen kai si ande buči tai čiden kado ande jeh than vi ande politika tai ando facko. La bučako miškimos anklist pala la industriaki revolutsia, kai anklisti o pervo ande Europa pala kudo rispisajli katar godi pala sar barili tai geli angle e industria.

Djin mai dur ando: http://sv.wikipedia.org/wiki/Arbetarr%C3%B6relse
juni 2011

Bučaki terapia

Methodi sastiarimaske pe sama te zjutin le manušen kai naštin te miškin pe vorta (n.a.p) naprimer pala jekh plumbo) te aresel o manuš tai te inkerdjol o mai lašo funktionako anzarimos ando trajo privatno tai ando trajo bučako. Kado tretamiento trubul kerdo katar čače bučake terapisturi ramentsa.

Djin mai but ando: http://www.ne.se/kort/arbetsterapi

maj 2011

Bučakikris

Bučakikris, AD, specialnokris, kerdi ando 1928. La bučakikris kerel peski buči sar o pervo tai o pazletno kher le diskusji pa naprimer kolektivoske kontrakturi tai kaver diskusji kai si maškar le bučadoria tai le bučarne.

Djin mai but ando: http://www.ne.se/lang/arbetsdomstolen

april 2011

Bučakoprotectimos

Bučakoprotectimos, le bučarnesko krisako protectimos kontra pe vai goresa vai nai goresa te šuden varikas anda buči. Regli pe zor kai sikaven protectiono le bučarneske si ando zakono (1982:80) pa Bučakoprotectimos , LAS, kudo le goresa kai šuden le manušes anda buči, o čačipe kon sai lel buči mai anglal ande nevi buči tai ka gunimosbučako.

Djin mai but ando: http://www.ne.se/lang/anst%C3%A4llningsskydd

mars 2011

Svakonesko čačipe

Jekh čačipe svakoneske ando Svedo te aven ande natura (ferdi na pe jekh than vai kimpo kai si privatno), te čides muri tai buretsi t.m.b. Ande kado čačipe vi si jekh responsablita te na rimol o manuš e natura naprimer te na meliarel o manuš, te na sines tele kopača tai buxh.
december 2010

Favoroskomanuš

Jekh manuš, murš vai zjuvli kai siles leski kategoria gaveski vai kategoria bučaki. Jekh favoroskomanuš huladjolas katar o bučarno anda kudo ke kerelas favoruri sar te anel tovaro. Adjes e djela zjal sosko sičarimos lel o manuš. Jekh favoroskomanuš , differente katar o bučarno, naklo jekh teoretisko skola ando gymnasio tai sičarimos akademiko. Kado ingerel amen ande čira zavarimos anda kudo ke sičarimasko- tai pučinimaski skara and industriakerimaski butivar si mai bari ande buča favoroske sar naprimer liako, kai len sama, komersio tai o transporto. Djin mai but: http://sv.wikipedia.org/wiki/Tj%C3%A4nsteman taj http://www.ne.se/lang/tj%C3%A4nsteman
november 2010

Glatengocentralo

Glatengocentralo vai BVC si jekh specialno liakoskocentralo kai von len sama te aven saste le neve arakde glati tai vi le mai bare glati. BVC si jekh anglunoliako tai či kerel kanči te zjas kotse ivja si e vizita.

Djin mai but: http://www.ne.se/lang/barnh%C3%A4lsov%C3%A5rd

oktober 2010

Suransaki kasa

E suransakikassa pucinel avri le glatengelove, love le nasfalenge, vai kudo kai besel kere nasfale glatentsa tai mai but. Ando Svedo si kadia kassa savorenge kaste te haliarenpe savore misto ande ekonomia. Sa kudola kai perdjile 16 bersenge si registrime kai suransakikassa. le love katar kadia suransa aven katar o them. Mai but aven le love katar e pucin kai avel katar le bucardoria ( kudola si love kai pucinen le febrici ka kher le forosko kana pucinen le bucarnen) tai le skatturi kai pucinen savore ando them.

Djin majbut: http://www.ne.se/lang/f%C3%B6rs%C3%A4kringskassan

september 2010

Ablakato

Ablakato (latin advoca´tus,eg.' akardo' katar a´dvoco ' te akares' ), juristo kai si leski buči te del le manušen jekh vorba laši kai šai zjutile tai thol tuke partia ande kris. Ablakato si jekh juristo kai zumavel te zjutil le manušen kai kerde varisosko bajo tai phenel lenge sar si o zakono tai o čačimos. Ando Svedo ferdi kudo šai bušol ablakato kai si membro ando kidipe le ablakatongo. Te šai ankles membro mušai te avel tut examina ande juridika, kamel te phenel prami pa zakono, tai trubul te kerdan buči but berš sar juristo. Le ablakatsi trubun te aven astarde ka peski kontora ke kotsar le von pučinde. Len si le solax po vorbipe, kamel te phenel ke nai lenge voja te purin varikaske divanuri pa peske buča. Le ablakatongo kidipe len sama te keren le ablakatsia peski buči vorta. Kudo kai ci kerel vorta den les jekh advirtimos tai ma nai leske voja te avel membro ando kidipe le ablakatongo Djin mai but : http://www.ne.se/lang/advokat
april 2010

Bučako žutitori

Bučako žutitori žutil te šaj le manuša te araken buča tai kudo kai rodel bučarnen arakel vurtakon.

Kadia si kai keren ketane te žal mai misto le bučangosystemo.

Bari djela si kudolenge kai roden buča tai le febriči numa vi mišto si pe antrego ekonomia le gaveski.

Djin mai but ando http://www.arbetsformedlingen.se/yrken/yrkesbeskrivning.aspx?iyrkeid=10
mars 2010

Bučardino

Bučardino si jekh manuš vai jekh kompania kai si les bučarne kai pučinel lenge. Kudola zjene kai keren buči kotse bušon "pučindake". Le zakonuri le bučarnenge tai vi e pučin si todine katar le krisa kai zjan maškar o föreningo so den buča tai le pučindake fackoske föreninguri.
februari 2010

A-kasa

Kadala kasaki pervo bu č i si te administril tai te pu č inel avri love kudolenge kai nai len bu č a pala o zakono kai si ande suranza le bi-bu č ange, ALF (1997:238). kadia kasa kai si pe bi-bu č ange si phiradi katar o zakono le bi-bu č angikasa, , LAK (1997:239). Si 35 a-kasi pe svako bu č i vai riga ando trajo bu č ako. kadia kasa si pangli ka fackföreningo, numa sai aves ande a-kasa bi te aves membro ande kudo fackföreningo. Le mai but zjene kai si len bu č a varikai si ande jekh a-kasa. le love kai kadia suranza aven katar e pu č in kai pu č inen le membruri ande kadia a-kasa. E pu č in le membrungi si differente depende soski kasa si.

Djin mai but ando NE: http://www.ne.se/lang/arbetsl%C3%B6shetsf%C3%B6rs%C3%A4kring

januari 2010

Bučango kher

Le bučango kher si jekh svediska themesko garavutno, kai hulavel tela o departamento la bučako tai poron č il po kher le bučango tai lengi bu č akipolitika. Le bučango kher trubul te zjutil kudolen kai roden buča te sai len bu č a tai vi te zjutin le manu š es kai rodel bučarne.

Djin mai but pa bučango kher ando NE: http://www.ne.se/lang/arbetsf%C3%B6rmedlingen

Uppdaterad 6 februari 2012

Ansvarig för sidan: Språkrådet