språkvård, språkrådet - Institutet för språk och folkminnen Hoppa direkt till textinnehållet Om webbplatsen, tillgänglighetsinformation Startsida Nyheter Översikt Sökningssida FAQ Hjälp Kontakt
 
     

Masekoskiri čhib

Dekemvri 2009

Arameikani čhib

I arameikani čhib tani semitikani čhib thaj odolea oj khuvela ki afroazikani čhibjakiri familia. O semitikane čhibja vakerena pe kotar komaj 200 miliojna manuša. Isi bare grupe manuša so vakerena akaja čhib ki: Sirija, Irak thaj ki Amerika, ko akala phuvja vakerela pe akaja čhib kotar paše 1 milioni manuša.

I arameikani vakerela pe sine angleder 800 - 600 angleder o Hristus paše uzi len Eufrat, ki Sirija thaj ki Mesopotamia. Ko purano testamenti isi disave tekstia ki arameikani čhib, adžahar anavjardi standardizirimi arameikani čhib. Palo e islmlukoskoro bajrojbe i arameikani čhib uli pale vakerdi čhib thaj ko but thana vakerela pe ko than e arabikane čhibjake. O arameikano hramojbe (pišibe) tano bazirimo kotar jek varianta kotar i fenicikani alfabeta.

Akana i arameikani čhi ulavela pe ko duj dialektikane grupe: i uštrigutni (istočno) thaj i pelrigutni (zapadno). Erena akala: turabdikani, urmizikani ja pale nevimandezikani čhib. Ki pelrigutni (zapadno) varianta perela i Maloula čhib ki Sirija.

Drabar buteder baši arameikani čhib ko:
NE
http://www.ne.se/kort/arameiska

Wikipedia
http://sv.wikipedia.org/wiki/Arameiska

Omniglot (ki anglikani čhib)
http://www.omniglot.com/writing/aramaic.htm

Novembri 2009

Kinezikani čhib

I kinezikani čhib tani jek khedimi čhib kotar sajavera (razna) kinezikane dialektia thaj varietetia. Odola sajavera dialektia vakerena pe kota 1,3 milijarde manuša, odova kerela i kinezikani čhib te ovel hembari čhib ko sumnal, te računindža pe kobor manuša vakerena ola.

O dialekti mandarin tano hembaro dialekti ple 900 miliojna manušencar. O vakerutne dialektia ulavena pe but jek kotar o javer ama i hramutni čhib tani sarinenge barabarikani.

I kinezikani čhib hramonela pe specialikane nišanencar ola disavo var šaj te oven sar mujale (slikovno) nišania (o mujale šaj te oven kotar konkretna buča). Isi olen buteder kotar 50 000sajavera nišania, o gimnazikane sikljovne trebela te džanen 3 000 -4 000 kotar odola nišania. Angleder ki kinezikani čhib hramonela sine pe upral tele, palo odova kotar i desno ki lev o rig a akana hramonela pe sa butederki sajek (isto) rig sar ko pelrigutno (zapadno) sumnal.

Ki Švedia manuš šaj te studirinel i kinezikani čhib maškar o javera thana ko Univerzitetia ko Göteborg, Lund, Stockholm,Umeå thaj ki Uppsala.

Drabar buteder baši i kinezikani čhib ko:

NE http://www.ne.se/kort/kineskiska

Wikipedia http://sv.wikipedia.org/wiki/Kinesiska

Buteder informacia ba šo kinezikano hramojbaskoro sistemi isi ko Omniglot.com (ki anglikani čhib) http://www.omniglot.com/writing/chinese.htm

Drabar thaj jek sig kursi ki kinezikani čhib ko ne.se http://www.ne.se/report/fullreport.jsp?i_sect_id=RP11377

oktombri 2009

Čhibalani (albanikani) čhib

I čhibalani (albanikani) čhib vakerela pe kotar komaj 6 miliojna manuša, ekvaš olendar tane ki Albanija. Ama isi bare grupe trujal akaja phuv kori so vakerena akaja čhib sar soj ko misal (primer) ki Srbija, othe vakerela pe akaja čhib komaj kotar 1,5 miliojna manuša. Thaj uzo odova so i albanikani čhib jek indoevropikani čhib, oj kerela jek korkoruni granka ki čhibjakiri grupa, sar so kerena i grekikani čhib thaj i armenikani čhib.

Akate isi duj šerale dialektia thaj ki standardizirimi albanikani čhib isi buča kotar o solduj dialektia. E normiribaskiri buti agorkerdža pes ko agor (krajo) kotar 1970 berša ama panda ko 1908 berš lila pes i latinikani alfabeta (angleder odova istemalkerela (upotrebinela) pes sine i grekikani thaj arabikani alfabeta). O hempurne albanikane hramija tane kotar o 14-to šelberšipe. Akale čhibjakoro indoevropikano grupiribe dikhela pes ko disave genjibaskere lafia: duj ”dy”, trin ”tre” ja pale ”tri”.

Odova soj tipikano e čhibjenge ko Balkan tano so o infinitivi, e verbeskoro (kerunakoro) fundavni forma, nane. Adžahar tano thaj ki albanikani čhib. Keda vakerela pe o akcenti pašljola ko penultima mangel te phenel pes ko lafeskoro anglopaluno slogo.

Drabar buteder baši albanikani čhib ko:

http://www.ne.se/kort/albanska

http://sv.wikipedia.org/wiki/Albanska

http://www.omniglot.com/writing/albanian.htm

Tu šaj te šune thaj te sikljove i albanikani čhib ko misal (primer) ko webbthan Albanian World.

http://www.cezarkurti.com/

Septembri 2009

Irikani čhib

I irikani čhib tani jek kotar o štar keltikane čhibja, oj tani familija e valezikane, bretonikane thaj e gaelikane čhibjencar.

Oj tani dajakiri čhib 85 000 dženenge, mangel te phenel pe 1,5 % kotar o manuša ko Irland vakeena akaja čhib. Ama odoleske so i čhib tani obligatorikano predmeti ki škola isi but javera manuša so vakerena ola sar dujto čhib. Ko 1990 berša pali i statistika sine 43 % so sine olen disavo džanibe ki akaja čhib. Sa dži ko avgo kotar 18-to šelberšipe ko Irland sine i irikani čhib šerali čhib ama ko maškar kotar o 18-to šelberšipe othe sigate zorardili i anglikani čhib. Keda i Irland uli korkorutni phuv ko 1921 berš tegani i irikani čhib uli oficialikani čhib othe, akana i irikani čhib tani nacionalikani čhib thaj jekto oficialikani čhib ki Irland. I Irikani čhib kotar o 2005 berš tani thaj oficialikani čhib ko EU.

Hembut džene so vakerena akaja čhib bešena ki Irlan, ama but manuša kotar o Irland emigririndže ki Amerika thaj ki Baribritania.

Odova soj tipično bašo o keltikane čhibja a adžahar thaj baši i irikani čhib, ola tane KSO čhibja mangel te phenel pe hemanglal terdžola i keruni (verb) o maškar o subjekti thaj palo odova o objekti.

Isi hramojba ko bara kotar o 4-to dži 5-to šelberšipa palo Hristus. Ola tane hramonde ko jek čhani soj paše e runikane hramojbaja. Ama ko 4-to šelberšipaljilja pe i latinikani alfabeta. O hempurano ljil soj hramomo ki irikani čhib tano o ljil Lebor na hUidre kotat o 11-to šelberšipe-

Drabar buteder baši irikani čhib ki Wikipedia thaj ko Omniglot ki anglikani čhib.
avgust 2009

Latinikani čhib

I latinikani čhib tani jek indoevropikani čhib, oj barabar e oskikane thaj e umbrikane čhibaja perela ki grupa italikani čhib. I latinikani čhib vakerela pe sine ko antikano vakti ko Rim thaj ko rimjanikano thagaripa. Vaktea bajrola sine i latinikani čhib a i oskikani thaj i umbrikani čhib lela sine te našavdžovel panda ko antikano vakti.

I čhib ljilja plo anav palo jekhe thaneskoro anav Latium kova tano ki maškaruni Italija, uzo i diz Rim. Keda bajrola sine o rimjanikano thagaripe tegani buvljola sine i vakerutni latinikani čhib. Ko 400-to berš palo Hristus i latinikani čhib ko principi uli vakerutni (thaj hramutni) čhib ko sa o thana kori so vakerela pe i romansko čhibja. Keda pelo o rimjanikano thagaripetigani i latinikani čhib ljilja te ovel javerčhane, oj uli odoborom javerčhane so sa odola dialektia hari po hari ule sajavera (razno) rimjanikane čhibja ko misal francuzikani thaj španikani čhib.

I Latinikani hramutni čhib ulavela pe ko pandž sajavera (razno) periodia: arhaikani latinikani čhib so vakerela pe sine komaj 100 angleder o Hristus, klasikane latinikani čhib so vakerela pe sine 100 berš angleder o Hristus dži ko 200 berš palo Hristus, harimi latinikani čhib so vakerela pe sine ko 200-400 berš palo Hristus, maškarvakutni latinikani čhib so vakerela pe sine ko 600-1500 berš thaj i nevilatinikani čhib kotar o palo 1500 berš. Ko but šelberšipa i hramutni čhib na uli but javerčhane, ama kotar o 15-to šelberšipe thaj akari o manuša lile te istemalkeren ko hramojbe pli nacionalikani čhib. Ko disave thana ko misal ko sikavnipe (džanipe), ki religia, othe i latinikani čhib sine dživdi sa dži ko 18-to šelberšipe. Ki katolikani khangiri istemalkerdža pe i latinikani čhib ki devlikani buti (misa) sa dži ko 1960 berša.

E latinikane čhiba isi ola adžahar anavjarde barabarikane lafia e javere indoevropikane čhibjencar. Asavke lafia tane ko misal: mater ’daj’, pater ’dad’ piscis ’mačho. Normalno i latinikani čhib dindža but lafia javere čhibjenge. Jek nevo lindo lafi kotar i latinikani čhib tano o lafi „datori“, ov avela kotar o lafi „data“.

Ki Švedija manuš šaj te studirinel i latinikani čhib ko akale dizjengere univerzitetia: Göteborg, Linköping, Lund, Stockholm, Umeå, Uppsala och Växjö.

O Finsko radio YLE bičhalela nevipaskere bičhalipa ki klasikani latinikani čhib: Nuntii Latini.

Ko Gratis-Ordbok.se manuš šaj te iranel latinikane lafija ko švedikane lafia

Drabar buteder baši i latinikani čhib ko akala webthana: NE thaj Latin för alla.

juli 2009

Nentikani čhib

I nentikani čhib tani jek uralikani čhib thaj oj perela maškar o samojed čhibja. Akaja čhib vakerela pe kotar nentia ki šudrigali (severno) Rusia. Oj tani familija e entikane thaj e ngasikane čhibaja.

Palo o manušengoro genjibe kotar o 2002 berš akaja čhib vakerela pe kotar 31 311 manuša. Isi duj dialektia so na haljovena pe šukar maškar peste, o jekto vakerela pe kotar o vešakere nentija a o dujto kotar o tundrakere nentia.

I nentikani hramomi čhib tani kerdi kotar e tundra nentikano dialekti, ama istemalkerela pe i kirilikani alfabeta. Odova soj specifikane baši i nentikani čhib tano so othe ni jek lafi na avgonela (počminela) vokalea.

Drabar (čitin) buteder bašo nentia thaj nentikani čhib:

Nationalencyklopedin

Wikipedia (ki švedikaničhib)

Wikipedia (ki anglikani čhib)

Omniglot (ki anglikani čhib)

juni 2009

Madžarikani čhib

I madžarikani čhib tani jek uralikani čhib thaj oj perela ki finsko ugrisko grupa kotar o uralikane čhibja. Akaja čhib vakerela pe kotar 13 miliojna madžaria. Jek but baro kotor olendar, komaj 10 milojna bešena ki Madžarska, manuša so vakerena akaja čhib isi thaj ki Rumunia, Slovakia thaj ki Srbija. Ki Švedia isi džigde 20 000 manuša so vakerena akaja čhib. I madžarikani čhib tani thaj jek kotar o oficialikane čhibja ki EU.

I madžarikani čhib tani jek uralikani čhib so isi ola hembut manuša so vakerena akaja čhib. Akaja čhib tani familija e mansiskane thaj e čhantiskane čhibencar kola so vakerna pe ki Sibiria. I madžarikani čhib tani dur familija thaj e finsko čhibaja.

Ki madžarikani čhiba o šeralo akcenti perela ko jekto slogo, sar ki finsko čhib.O vokalia thaj o konsonantia šaj ovena kratka ja pale dugačka ola adhinena (zavisinena) kotar o akcentia. O dugačka konsonatia hramonena (pisinena) pe sar duplo konsonantia, ama jek dugačko vokali markirinela (pisinela) pe jekhe akcentea. Akale čhibja isi vokalengiri harmonia, mangel te phel pe kaj o lafia e palune vokalencar (sar soj a o u) šaj te ovel olen jek sufiksi e palune vokalencar na e anglune vokalencar.

E madžarikane čhibja isi ola zorakerdo dženo (členi), odova nane sakodivesutno maškar o uralikane čhibja. Odova soj specifikane bašo uralikane čhibja adžahara thaj baši i madžarikani čhib tano odova so nane olen bahane (prepozicie) olenge ko than isi olen postposicie. E madžarikane čhibja isi ola but kasusia.

O hempurano madžarikano hramomo taksti tano jek parunibaskoro tekstikotar o 12-to šelberšipe. Jek javer purano pendžarutno madžariakno teksti tano Mariakiri molitva kotar o 13-to šelberšipa. Ama i madžarikanio hramojbaskiri čhib uli etablirimi (zorakerdi) kotar o 15-to šelberšipe.

Drabar buteder baši i madžarikani čhib ko NE thaj ko Omniglot (ki anglikani čhib)

http://www.ne.se/kort/ungerska

http://www.omniglot.com/writing/hungarian.htm

Ki Europa.eu tu šaj šunea i madžarikani čhib

http://europa.eu/abc/european_countries/languages/hungarian/index_sv.htm?_hu

maj 2009

Koreanikani čhib

I koreanikani čhib vakerela pe kotar 75 miliojna manuša. Hembut kotar akala manuša so vakerena akaja čhib bešena ki Tatrigali (Južno) Koreja, Šudrigali (Severno) Koreja, ki Kina, Amerika, ko Japonija thaj ko javera thana.

But vreme gindindža pe kaj i koreanikani čhib tani adžahar anavjari izolatičhib mangel te phenel pe čhib so nane fammilija javere čhibaja. Akana računinela pe kaj oj perela ki grupa alataikane čhibja, (akale lafea učharena pe o čhibja so isi olen disavo pašipa sar soj: o khorane čhibja, mongolikani čhib, tunguzikani čhib, koreanikani thaj i japonikani čhib).

Ki Koreanikani čhib našti te ovel o avazi ”l” ja pale ”r” ko lafeskoro avgo (početko). Kia kaja čhib buteder konsonante jek uzo javer našti te terdžon, odoleske ko sa o linde lafija kotar javera čhibja kori so isi duj konsonante ko vakeribe čhivela pe jek vokali maškar olende.

Bašo o koreanikano moderno abeceda vakerela pe ”hangul”. Oj kerdža pe kotar jek kupa manušpa - čhibjakere džandžie a i buti dindža pe olenge kotar o thagar (krali) Sejong ko 14-to šelberšipe. Ki Tatrigali Koreja hamonela pe o ”hangul” e kinezikane hramojbaskere nišanencar, ama ki Šudrigali Koreja cidindže pe o kinezikane hramojbaskere nišanija džigde ko 1950.

Ki koreanikani čhib isi but lafia so avena kotar i kinezikani čhib, ama aa o japonikane lafia so sine ki akaja čhib kosle pe. Ki Tatrigutni Koreja isi but anglikane lafia, a ki Šudrikani Korea lela pe lafia kotar i rusikani čhib.

Drabar buteder baši koreanikani čhib ki:

NE

http://www.ne.se/kort/koreanska/

Wikipedia

http://sv.wikipedia.org/wiki/Koreanska

Omniglot (ki anglikani čhib)

http://www.omniglot.com/writing/korean.htm

Ko Kimchi.se šaj manuš te drabarel ki koreanikani čhib, othe šaj te šune i čhib thaj te sikljove disave lafia thaj javera buča.

april 2009

Polsko čhib

I polsko čhib tani jek oficialikani čhib ki Polska hem ki EU, oj vakerela pe kotar komaj 50 miliojna manuša. I polsko čhib vakerela pe thaj ki Amerika, Germanija, Kanada. I polsko čhib tani jek bari avrutemanušengiri (stransko) čhib thaj ki Švedia. Isi pherdo manuša so vakerena akaja čhib hem so bešena ki Rusija, Litvanija, ki Parnirusija thaj ki Ukraina.

Kotar sa o dizarija (gradžanija) ki Polska vakerena 98% i polsko čhib. I kašubikani čhib (akale čhibjake vakerela pe thaj pomeranikani čhib), tani jek čhib soj paše e polsko čhibaja, oj vakerela pe kotar komaj 50 000 džene ki šudrigali (severno) Polska, ki pelrigutni (zapadno) rig kotar o Gdanjsk. Akaja tani jekhutni (edino) oficialikani regionalikani čhib ki Polska, akava status dindža pe lake ko 2005 berš.

I polsko čhib tani jek, oj barabar e čehikane thaj e slovakikane čhibencar perela ki pelrigutni slavjanikani (zapando slavjansko) čhibja. Maškar akala čhibja i polsko čhib perela ki lehtikani grupa. I polsko čhib hramonela pe e latinikane šabdakoncar kola tane adaptirime e polsko hangoskere sistemeske, lela pe dumo maškar o javera buča kotar o diakritikane nišanendar. Disave diakritija tane kerde adžahar: L (Ł ), A (Ą), Z (Ż).

Ko anglopolsko vakti, dži ko 15-to šelberšipe, ule but važna fonetikane javeroviba (promene), maškar o javera buča o akcenti perela ko lafeskoro anglopaluno slogo. Ki akaja čhib na kerela pe javeripa (razlika) bašo baro hem kratko vokalia. O lafia ule hemime e javere čhibencar ko misal (primer) e latinikane čhibaja, germanikane čhibaja hem e anglikane čhibaja. Drabar butederbaši polsko ko misal ko Stockholmeskoro universitetiskoro webthan thaj ko Omniglot (ki anglikani čhib).

mart 2009

Katalanikani čhib

I katalanikani čhib tani jek ibero-rimjanikani čhib savi so vakerela pe ki Katalanija ki Španija. Asavke paše variante vakerena pe thaj ko Balearija hem ki Valencija, o anav katalanikani čhib istemalkerel pe disavo drom sar jek khedimo anav bašo sa akala variante.

I katalanikani čhib vakerela pe kotar komaj efta milionja manuša, hembut olendar bešena ki Španija. Akaja čhib vakerela thaj ki Andora, Francija hem ki diz Algero ki Sardinija.

Panda ko 12-to – 14t-to šelberipe hramondža pe but literatura ki katalanikani čhib. I zorali hramojbaskiri tradicija šaj te ovel jek kotar o soskipe (razlog) soske i katalonikani čhib ali sigate upri peste palo Frankoskoro vakti, ko oleskoro vakti akaja čhib peravela pe sine tele.

I katalanikani čhib ulavela pe but kotar i španikani čhib (kastilijanikani čhib), ola na haljovena pe jek javerea sar so haljovena pe ko misal (primer) i švedikani thaj i norvežikani. I Katalanikani čhib tani familija e okitanikane čhibaja savi so vakerela pe ki tatrigutni (južno) Francija. I katalanikani čhib tani hari paše e francuzikane čhibaja odolea so but var o lafija agorkerena (završinena) ki jek konsonanti grupa (adžahar nane e španikane čhibaja).

Ki Švedija kerena pe kursija ki katalanikani čhib maškar o javera dizja ki Uppsala univerziteti.

http://www.uu.se/node698?aKod=%D6%C4C&lasar=09%2F10

Drabar buteder ki Wikipedia

http://sv.wikipedia.org/wiki/Katalanska

thaj ko Omniglot.

http://www.omniglot.com/writing/catalan.htm

februari 2009

Bugarikani čhib

I bugarikani čhib tani jek tatrigurni slavikani čhib savi so vakerela pe kotar 12 miliojna manuša. Hembut olendar vakerela pe, komaj 6 miliojna ki Bugaria, othe akaja čhib tani oficialikani. Oj tani hem oficialikani čhib ki EU. Oj tani jekhutni čhib ki EU so hramonela (pisinela) pe ki kirilikani alfabeta. I bugarikani čhib vakerela pe hem ko Khoranipe, Ukraina, Moldavia hem ki Grčka. I bugarikani čhib odvojnela pe gramatikane kotar o javera tatrigutne slavikane čhibja. Maškar o javer odoleske so o kasus na arakhlja pe šukar sar ko javera slavikane čhibja, ki bugarikani čhib ov tuiknilo. Ki bugarikani čhib isi dindo (odredimo) artikli hem e prefiksea šaj kerela pe komparacia.

I bugarikani čhib šaj ulavela pe ko trin vaktia, o jekto vakti tano adžahar anavjardo anglokhangiralo slavikano ja pale anglo bugarikano vakti taro 8-to šelberipe dži ko 10-to šelberšipe. O dujto tano o maškaruno bugarikano vakti kova sine kotar o 11-to šelberšipe dži ko 13-to šelberšipe hem o trino vakti tano o nevo bugarikano vakti kova ulo ko 14-to šelberšipe. Drabar buteder baši bugarikani čhib ki Wikipedia http://sv.wikipedia.org/wiki/Bulgariska  hem ko Omniglot http://www.omniglot.com/writing/bulgarian.htm

januari 2009

Koptikani čhib

I koptikani čhib tani jek afroa zikani čhib savi so vakerela pe ko Egipet.

I koptikani čhib sine vakerutni čhib keda alo o hristijanipe ko Egipet ko anglune šelberšipa ko amaro čhani genjibaskoro. Akana nikote i koptikani čhib na vakerela pe sar dajakiri čhib, ama oj tani panda ko Egipet e koptengiri liturgikani čhib. Sar i koptikani - ortodosikani adžahar hem i koptikani – katolikani istemalkerela odova. I koptikani čhib vakerela pe sine sa dži ko 15-to šelberšipe.

Baši koptikani vakerela pe kaj oj tani i paluni varianta kotar o antikani egiptikani čhib koja so pendžarela pe ko hieroglifia. I koptikani hramonela e grekikane alfabetaja hem disave dodime šabdencar (bukvencar). I hramomi čhib ulavela pe ko buteder dialektia, olendar buteder pendžarutne tane o bohairikano hem sahidikano dialekti.

Drabar buteder ki Wikipedia (ki švedikani čhib) http://sv.wikipedia.org/wiki/Koptiska hem ko omniglot    (ki anglikani čhib) http://www.omniglot.com/writing/coptic.htm

dekemvri 2008

Ainu

I čhib Ainu vakerela pe ki šudrigali (severno) Japonia.

O ainomanuša angleder bešena sine ko buteder thana: ki šudrigalo kotor kotar o Honšu, Hokaido, tatrigutni (južno) Sakalin, Kurilia thaj i tatrigutni Kamčatka.

But manuša so vakerena i čhib ainu, olenge odoja čhib tani dujto na jekto čhib. Baši ainu čhib but droma gindinela pe kaj tani izolatikani čhib, mangel te phenel pe kaj oj nane familia javer čhibaja.

E ainu čhibja isi jekčhanutno (prosto) fonemikano sistemi pandže vokalencar thaj dešudeje vokalencar, e lavengoroniče tano subjekti-objekti-keruni (verbi).

I ainu čhib hramonela pe jekhe variantaja kotar o japanikano katakana hramojbe ama thaj latinikane šabdencar (bukvencar). Isi jek gazeta ki ainu čhib ”Ainu Times” thaj othe istemalkerela (upotrebinela) pe solduj hramojbaskere sistemia.

O japanikano parlamenti ko 6 juni 2008 berš priznandža e ainu manušen sar e phuvjakere purane manuša.


Drabar buteder Wikipedia (ki švedikani čhib) thaj ko Omniglot (ki anglikani čhib).
novembar 2008

Tagalogikani čhib

I tagalogikani čhib vakerela pe angleder o sa ki Filipinia, oj othe tani thaj oficialikani čhib, ama oj vakerela pe ko javera da phuvja. Ki Filipinia funkcirinela i tagalogikani čhib sar dujto čhib ama thaj sar lingua franca. I standardizirimi varianta (koja so anavjarela pe filipino) tani bazirimi ko dialekti manila thaj istemalkerel (koristinel) pe maškar o javera than ki filipiniakiri media.

Sa dži ko 15-to šelberšipe hramondža (pisindža) pe i tagalogikani čhib e bajbajin hramojpaja kova tano bazirimo kotar slogia. Kotar o 15-to šeleberšeskoro agor ljilja te istemalkerel (koristinel) pe i latinikani alfabeta savi akana tani hari modifirimi. O jekto lil ki tagalogikani čhib iklilo ko 1593 berš. E lileskoro anav sine Doctrina Cristiana.

Drabar buteder ki Wikipedia ( ki švedikani čhib ) thaj ko Omniglot ( ki anglikani čhib ).
oktomvri 2008

Estonikani čhib

I estonikani čhib tani jek kotar o uštrigbaltikane čhibja kotar o finsko-ugrikane čhibjakiri. I estonikani čhib vakerela pes sar dajakiri čhib kotar jek milioni manuša, kotar odola manuša hembut bešena ki Estonia. Isi but estoncia so bešena ki Rusia, Bari Britania, Švedia hem ki Finska. I estonikani čhib tani but paše familia e finsko čhibaja hem e votikane čhibaja.

Ki akaja čhib isi duj šerale dialektia: šudrigalo (severno) hem tatrigalo (južno) dialekti. Disavo var o šuduštrigutne (severoistočno) dialektia soj tane paše o baropani, računinena pe sar korkorutno dialekti. Ki tatuštrig (jugoistočno) Estonia vakerela pe jek dialekti anavea võru, ko paluno vreme kerdža pe bašo akava dialekti jek hramojbaskiri čhib.Generalno i Estonikani hramojbaskiri čhib tani bazirimi ko šudrigale (severno) dialektia.

Odova soj specialno baši estonikani čhib tano so jek hango (glaso) ja pale slogo šaj te ovel kratko, dugačko ja pale but dugačko. O javeripe maškar o dugačko hem but dugačko slogo

na dikhela pe ko hramojbe (pisibe) – ov šundžola ko vakeribe. Ko misal (primer so tano tele, o paluno slogo ko trinto misaleskoro lafi tano po dugačko kotar o paluno slogo ko dujto misal:

lina ’lanluludi’
linna ’dizjakoro’
linna ’andre ki diz’

I estonikani čhib šaj studirinela pe maškar o javera thana ko Upsalla univerziteti ki Institucia bašo moderno čhibja Institutionen för moderna språk.
Drabar buteder baši estonikani čhib ki Wikipedia (ki švedikani čhib) hem ki Estonica (ki anglikani čhib).

septembri 2008

Tamilikani čhib

I tamilikani čhib vakerela pe kotar komaj 70 000 manuša.

I tamilikani čhib, kolake vakerela pe hem tamil, tani jek dravidikani čhib. Javera bare dravidikane čhibja tane malajalami, teluguni hem kanadani čhib.

I tamilikani čhib vakerela pe hembut ki India (ki provincia Tamil Nadu oj tani oficialikani čhib), Siri Lanka hem ki Malezia, ama vakerela pe hem ko javera thana ko sumnal.

E Tamilikane čhibja isi la bari hramojabskiri ( pisibaskiri) tradicia. O najphure pešterikane hramojba tane kotar o 2-šelberšipe angleder o Hristus. O hramojbaskoro sistemi avela kotar bramanikano čhani hramojbaskoro, ama ov anglegelo (razvindža) pes korkori – biadhinale (nezavisno) kotar o sanskrit. Ama o sanskrit uticindža but upro o tamilikane lafia. Jek kotar o najpurane hem najpendžarutne tamilikane hramia tane o Tolkapijam .

Drabar (čitin) buteder baši tamilikani čhib ki:

http://sv.wikipedia.org/wiki/Tamil

avgust 2008

Kimrikani ja pale valezikani čhib

I kimrikani ja pale valezikani č hib, tani jek keltikani čhib so vakerela pe ko Wels.

O švedikano anav baši kimrikani čhib avela kotar o lafi cymraeg kova tano o kimrikano anav baši i čhib. Akaja čhib vakerela pe kotar komaj 500 000 džene, akaja čhib tani but paše e bretonikane čhibaja (i irikani hem i gaelikani čhib tane hari podur familia akale čhibaja).

I kimrikani čhib beršencar mukhela sine than e anglikane čhibjake, ama ko palune dešberšipa i kimrikani zorakerdža plo terdžojbe dumodejbaja kotar o The Welsh Language Act kotar o 1993 berš. Ko phravdo sektori e kimrikane čhibja isi jek status sar e anglikane čhibja. I čhib istemalkerela (upotrebinela) pe ki media, ki edukacia hem ko durustipaskoro (pravno, sudsko) sistemi. Ki praksa sarine so vakerena i kimrikani čhib vakerena hem i anglikani čhib.

O The Welsh Language Board isi ole buti te barakerel o šaipe te šaj i kimrikani čhib te vakerel pe buteder.

Drabar (čitin) buteder:

Wikipedia (ki švedikani čhib)

http://sv.wikipedia.org/wiki/Kymriska

The Welsh Language Board (ki anglikani čhib)

http://en.wikipedia.org/wiki/Welsh_Language_Board

juli 2008

Maltezikani čhib

I maltezikani čhib tani i jekhutni semitikani čhib ki EU thaj oj tani i jekhutni semitikani čhib so hramonela (pišinela) pe e latinikane alfabetaja. Barabar e anglikane čhibaja i malteyikani čhib tani oficialikani čhib ki Malta
Kotar o avgutnipa i malezikani čhib sine jak arabikano dialekti. I arabikani čhib ali ki Malta ko agor kotar o 8 -to šelberšipe.
E maltezikane čhibja isi but pašibe e šudrig afrikane (severno afrikane) arabikane dialektencar, Maltesiska har en del drag som påminner om de nordafrikanska arabiska dialekterna, ama hembut interesno tane o linde lafia kola tane but. O lafia ki akaja čhib tanebut hemime e italijanikane hem anglikane linde lafencar
Manuš hramonela ki maltezikani čhib panda kotar o agor kotar o 14 -to šelberšipe ama i čhib uli oficialikani ki Malta ko 1964 keda i phuv uli biadhinali (nezavisno). Akana i maltezikani čhib vakerela pe kotar 350 000 manuša.
Drabar (čitin) buteder baši maltezikani ko Omniglot (ki anglikani čhib) thaj ko Wikipedia.

juni 2008

Somalikani čhib

I somalikani čhib tani jek kotar o adžahar anavjarde kušitikane čhibja, a ola pale perena ki afroazijikani čhibjakiri familia.

Komaj (skoro) 15 miliojna manuša vakerena i somalikani čhib. Akaja čhib vakerela pe maškar o javera phuvja ki Somalia, tatuštrigutni (jugoistočno) Etiopia, Džibouti, šuduštrigutni Kenia hem Jemen. I somalikani čhib tani jek bar avriavutnikani (stransko) čhib so vakerela pe ko sumnal hem ko Norden. Ki Švedia isi komaj 20 000 manuša so vakerena i somalikani čhib. O čhibja oromo hem afar tane hembut (najviše) paše e somalikane čhibaja.

Ko 1972 berš i somalikani čhib uli oficialikani čhib ki Somalia hem kotar odova vakti (vreme) hramonela (pišinena) pe latinikane alfabetaja. Akaja čhib istemalkerel (upotrebinela) pes ki edukacia, administracia hem ki media. Isi linde lafia ki somalikani čhib kola tane kotar i arabikani, persikani, anglikani hem italijanikani čhib.

Drabar (čitin) buteder baši somalikani čhib ki Wikipedia

http://sv.wikipedia.org/wiki/Somaliska

Kotar o anglojevendeskoro termini 2008 berš manuš šaj te studirinel i somalikani čhib ko univeryiteti ko Göteborg. Drabar butederko

http://hum.gu.se/organisation/pressmeddelande/pressmeddelande_2008/somaliska

maj 2008

Navajo

Avdive ki tatpelrigutni (jugozapadno) USA vakerena komaj 130 000 manuša i navajo čhib sar dajakiri čhib.
Ki navajo čhib akale čhibjakoro anav tano diné bizaad. I navajo čhib perela ki athapakikani čhibjakiri grupa ki čhibjakiri familia na-dene. I navajo čhib vakerela pe ko Nevo Meksiko, Arizona, Kolorado hem ko Utah. O javera athapkikane čhibja vakerena pe ki Alaska hem ki šudpelrigutni (severno zapadno). Olendar e apačengiri čhib tani hembut paše e navajo čhibaja.

Odova so tano pendžarutno bašo athapakikane čhibja adžahar hem e navajo čhibjake tano o komplicirimo konsonantengoro sistemi hem o istemalkeribe (upotrebibe) o sajavera (razna) tonia kolencar mangela te vakerel pe diso.
I čhib navajo tani hembari purani čhib ki Šudrigali (Severno) Amerika, plus odova o manuša so vakerena akaja čhib ovena sa buteder. I čhib istemalkerel (upotrebinel) pe ki škola sar sikavibaskiri čhib, ki media, ko lokalno radio hem ko javera thana ko navajo reyervati.

I amerikani arnia istemalkerdža (upotrebindža) i navajo čhib ko dujto sumnaleskoro (svetoskoro) maribe kodi čhib, bašo odova kerdža pe hem filmi, bašo odova šaj dikhea ko Windtalkers.


Drabar buteder bašo navajoki:
Wikipedia (ki švedikani čhib)
Wikipedia (ki anglikani čhib)
Drabar hem ko Aftonbladetskoro artiklil bašo navajo kodi.

april 2008

Khorani čhib

I khorani čhib perela ko jugozapadno čhibjakiri grupa khoraničhib hem oj tani hembari čhib ki odoja grupa. Akaja čhib perela familia e gagauzikane, azerbajdžane hem e turkmenikane čhibaja.

Komaj 62 miliojna vakerena i khorani sar dajakiri čhib. Osim kotar o Khoranipe i khorani čhib vakerela pe ko Kiper (Kipar), ki Grčaka, Bugaria hem ko Iran. Oj tani jek bari avriavutne manušengiri čhib ki sa i Pelrigutni Evropa (Zapadno Evropa), angleder sa ki Germania, oj tani jek kotar o hembare grupe avrutnephuvjengiri čhib ki Švedia.

E khorane čhibja isi vokalengiri harmonia (sa o vokalia ko jek lafi mora te pasujnel jek javerea keda i ko pučibe disavi specifika, ko misal (primer) angluno, paluno ja pale okruglo vokali). I khorani čhib tani hem jek adžahar akhardi aglutinirimi čhib (mangel te phenel pe čhib kori so isi ola razna elementia bašo keribe lafia, ko primer ko jek lafi čhivela pe lafeskere agoripa) odova značinela kaj o lafia but fare tane bare.

Angleder hramonela (pisinela) pe sine osmanikane (purane khorane) hem khorane arabikane alfabetaja, ama ko 1928 berš kerdža pe jek čhibjakiri reforma hem tigani ljilja pe i latinikani alfabeta.

Drabar (čitin) buteder ki Wikipedia http://sv.wikipedia.org/wiki/Turkiska

mart 2008

Baltikane čhibja

O baltikane čhibja ulavena pe ko duj grupe: istočno thaj zapadno baltikane. Sa o zapadno baltikane čhibja tane mule thaj i paluni čhib kotar akaja grupa na vakerela pe sine palo 16-to šelberšipe. I letikani hem i litvanikani perena ki zapadno baltikane čhibja thaj ola tane but paše jek javeraja. I letikani tani oficialikani čhib ko Letland. Akaja čhib vakerena 1,5 milioni manuša, olendar 100 000 bešena avri kotar i Letland.

Ki letikani isi trin šerale dialektia, i hramutni čhib bazirinela pe kotar o dialekti so vakerela pe ki maškaruni Letland. O avgune (prvo) ljila ki letikani čhib hramondže pe ko 15-to šelberipe hem e bibliakoro hramiranibe (prevedibe) ko 16-to šelberšipe hem olende isi baro baripe bašo akale čhibjakoro angledžajbe. E lafeskoro akcenti perela hembut ko lafeskoro avgipe, odova šaj tano odoleske so o finsko-ugrikane čhibja a specialno i livikani but uticindža upri letikani čhib. I Livikani uticindža hem ko javera čhania upri letikani ko misal (primer) ko vakeribaskoro čhani (način), odoleske akana o letikano vakeribaskor čhani tano dur kotar o litvanikano vakeribe.
I Litvanikani čhib tani oficialikani čhib ki Litvania. Akaja čhib vakerena 3 miliojna manuša, kotar odola 100 000 bešena avri kotar i Litvania. E litvanikane čhibja isi duj šerale dialektia, i hramutni čhib tani bazirimi kotar o dialekti so vakerela pe zapadno kotar i diz Kaunas. O avgune lila ki litvanikani čhib kerdže pe ko 15-to šelberšipe.
Baši litvanikani gindinela pe kaj oj tani hem but konzeratikani indoevropikani čhib hem gindinela pe kaj oj tani hem but paše ki rekonstruirimi indoevropikani puraničhib. Odoleske i litvanikani čhib tani but importantno ko čhibjakoro. Dikh buteder ki Wikipedia: lettiska hem litauiska.

Nentikani čhib

I nentikani čhib tani jek uralikani čhib thaj oj perela maškar o samojed čhibja. Akaja čhib vakerela pe kotar nentia ki šudrigali (severno) Rusia. Oj tani familija e entikane thaj e ngasikane čhibaja. Palo o manušengoro genjibe kotar o 2002 berš akaja čhib vakerela pe kotar 31 311 manuša. Isi dujdialektia so na haljovena pe šukar maškar peste, o jekto vakerela pe kotar o vešakere nentija a o dujto kotar o tundrakere nentia. I nentikani hramomi čhib tani kerdi kotar e tundra nentikano dialekti, ama istemalkerela pe i kirilikani alfabeta. Odova soj specifikane baši i nentikani čhib tano so othe ni jek lafi na avgonela (počminela) vokalea. Drabara buteder bašo nentia thaj nentikani čhib: Nationalencyklopedin Wikipedia (ki švedikaničhib) Wikipedia (ki anglikani čhib) Omniglot (ki anglikani čhib)
februari 2008

Grendlandikani čhib - Grönländska

Kalaallisut tano o anav baši i čhib so vakerela pe ko Grendland.

I Grendlandikani čhib tani jek eskimikani-aleutikani čhib. O Eskimikane čhibja tane kerde kotar duj šerale grupe: inuit hem yupik, i grendladikani čhib perela ki inuit grupa. I Grendlandikani čhib tani hem jek adžahar anavjardi polisintetikani čhib, mangel te phenel pe kaj jek vakerin (rečenica) tani kerdi kotar jek baro lafi, odoleske so o subjekti hem o objekti but vare phandela pe e verbea (kerunea).

Isi trin sajavera dialektikane grupe: uštrig grendlandikani, pelrig grendlandikani hem šudrigrendlandikani. O uštrig grendlandikani grupa dialektia tane hari dur kotar i standardikani grendlamndikani čhib koja bazirinela pe ko pelrig grendlandikane dialektia.

Kotar o 1700 hramonela pe ki grendlandikani čhib, ama o akanutno hramojbaskoro sistemi kova tano latinikani alfabeta, kerdža pe ko 1851 berš kotar o Samuel Kleinschmidt. Normalno ki grendlandikani čhib isi but lafia kotar i dansko čhib, ama o lafi anorak arakhela pe ko but čhibja kova tano lindo kotar i grendladikani čhuib. O lafia igalo, kajako hem parkas tane lafia kola tane linde kotar i inuitikani.

Drabar buteder baši grendlandikani ki Wikipedia hem ko webbthan Norden.
januari 2008

Rotokas

Rotokas tani jek interesikani čhib, odoleske so gindinela pe kaj oj kotar sa o čhibja isi ola hemhari (najhari) konsonantia, mangel te phenel pe šov. O vokalia, kola tane pandž, ola šaj ovena hem kratka hem dugačko I rotokos tani jek tipikani SOV-CHIB kori so i keruni (verbi)

Terdžola ko agor e vakerinake palo subjekti hem palo objekti. E rotokas čhibja nane nakhale hangia (ko misal /m/ hem /n/, odova tano hari nasakodivesutne maškar e sumnaleskere čhibja. Kia kaja čhib isi hemhari trin šerale dialektia.

Drabar buteder ki Wikipedia ja pale ko Summer Institute of Languages (ki anglikani čhib).

Uppdaterad 26 januari 2010

Ansvarig för sidan: Språkrådet

Skriv ut Skriv ut