O bučarkeribe tano jek lafiphanibe maškar jek manuš thaj jek butidejdžia kori son phanela pe lafi te kerel pe buti thaj te pokinel pe baši odoja buti. O bučarkerdo manuš (butilejdžia) thaj o butidejdžia hramonena (pisinena) ple anava ko jek ljil kaske so vakerela pe bučarkeribaskoro lafiphaniba.
Masekoskoro lafi
- Bučarkeribe/Butidejbe
- Sikavno/sikavni
- Evropikani unia - EU
- Masek
- O masek septembri
- Vokabulari (lafengoro khedipe, vakrengoro khedipe )
- Purt
- Vakrengoro lačhariba (lafengoro lačhariba)
- Ekspedicija
- Alfabeta
- Nilaj
- Samudariba
- O masek juni
- Administracia
- 1 aprili
- Dživdipe
- Lil
- Leksikoni
mart 2010
Sikavno/sikavni
tan/o/i manuš/ni so kerela profesionalno buti sikavibaja, odova sikavibe obično ovela ko škole ja pale ko javera paše forme.
februari 2010
Evropikani unia - EU
I Evropikani unia, EU tano jek maškarbutikeribe mašar buteder phuvja kotar i Evropa. Akava maškarbutikeribe šaj ulavela pe ko trin kotora: ekonomikano maškarbutikeribe, keda i ko pučibe odova i EU šaj anela rešenje kori so sa o phuvja mora te ikeren pe ko odova. O dujto kotor tano barabarikani avrutni politika thaj siguribaskiri politika (BAPS), i trinto tani o maškarbutikeribe bašo granicengiri kontrola (Schengen lafiphaniba), policikano butikeribe (Europol) thaj javer. Keda i ko pučibe akala kotora tegani o dženiphuvja (phuvja členke) šaj te birinen ko save kotora mangena te ovel olen maškarbutikeribe.
Drabar butederbašo EU: http://www.ne.se/kort/europeiska-unionen
januari 2010
Masek
Masek tano jek vakteskoro (vremeskoro) kotor kotar komaj 30 divesa thaj ov koristinela pe kotar but vaktengere računiba. Kotar o avgo (početko) e masekoskoro baripa odlučinela pe sine kotar o Masek, mangel te phenel pe kobor vakti trebela sine oleske te avel ki isto masekoskiri forma. Odova šaj ovela sine ko primer kotar jek nevomasek dži ko javer nevomasek . bašo odova vakti (vreme) vakerela pe sinodikano masek ja pale masekoskoro masek thaj ov tano komaj 29 tekvaš diverat.
But vakteskere računiba koristinena pe panda kotar o sinodikano masek. Tegani sakova dujto masek tano kotar 29 dive thaj sakova dujto masek kotar 30 dive. I islamikano thaj o javudikano vakteskoro računibe istemalkerena pe kotar akava računibe.
Ama našti te ulaven pe beršeskere 365 divesa ko točna sinodikane divesa. Ko amaro računibe, kaske so vakerela pe gregorianikano kalendari, mukhela pe o masekia te oven hari pobare adžahar so o 12 masekia ovena točno 365 divesa. Odova kerela e masekia te na oven zavisno kotar e Masekoskiri faza.
Drabar buteder ko NE http://www.ne.se/lang/m%C3%A5nad
septembri 2009
O masek septembri
O Septembri tano o enjato masek ko ko ber š ko gregorianikano kalenderi thaj isi ole 30 divesa. Ov tano e beršeskoro 244-to dži 273 (245-to dži 274 keda perela *pherardo berš). Thaj pašo odova so o septembri tano enjato masek palo o gregorijanikano kalendari oleskoro anav vakerela kaj tano eftato masek. Odova tano adžahar odoleske so ko 153-to berš angleder o Hristusparuvindža (menindža) pe e beršeskoro avgo (početko) kotar o mart ko januari.
Angleder o september maske ki Švedia anavjarela pe sine anglojevendeskoro masek a ki Danska mačhengoro masek.juni 2009
Vokabulari (lafengoro khedipe, vakrengoro khedipe )
O lafi avela kotar i latinikani čhib: ”voca” = lafi hem ”bulum”= anav. Akale lafea mangel te phenel pe kobor but lafia isi ki jek čhib ja pale kobor lafia manuš džanela ki jek čhib. E vokabulareskoro baripe nasti te ovel konstantno odoleske so i definicia ”lafi” tano dosta buvlo hem plus odoleske so okola so istemalkerena (upotrebinena) i čhib, olengoro džanibe nane konstantno.
maj 2009
Purt
I purt tani jek konstrukcija so dela dumo te šaj o drumo, o š ine o kanalija te nakhen jek čhinavibe (prepreka). O purkja šaj te ulaven pe ko but čhanija. Isi ko misal: drumoskiri purt, šinali purt, purt kori so nakhena o manuša pirindor thaj akvadutia.
april 2009
Vakrengoro lačhariba (lafengoro lačhariba)
Vakrengoro lačhariba (lafengoro lačhariba), značinela te kerel pe, te kerarel (prerabotinel) pe thaj te hramonel pe avri o teksti kompjuterea. O keraribe šaj te ovel e teksteskoro soisibe i tipografija thaj o lejaut. O lafengoro lačhariba isi ole avgibe (poteklo) ko redaktiribaskoro programi (editiribaskoro programi, teksteskoro programi) kova so istemalkerel (koristinel) pe bašo hramojbe (pisibe) thaj lačharibe o kompjuterikano programi ko text terminalia kola tane phanle e bare kompjuterencar.
mart 2009
Ekspedicija
O lafi ekspedicia šaj haljovela pe ko buteder čhanija (načinija), ko misal (primer): lačharibe ja pale keribe diso; than kori so kerela pe diso thaj bičhalela pe ponodori; džajbe ko baro drumo kova so šaj te ovel ole sikavnikano (naučno) ja pale militarikano cili; firma kori so isi jek kupa manuša.
februari 2009
Alfabeta
I alfabeta tani jek kompleti šabdija kori so sakova šabdi/nišani isi ole oleskoro hango (glaso). O lafi alfabeta avela kotar o duj anglune šabdia kotar i grekikani alfabeta: alfa hem beta. I alfabeta so istemalkeraja (upotrebinaja) amen, lake vakerela pe latinikani hem oj tani anglekerdi (razvimi) kotar i grekikani alfabeta.
avgust 2008
Nilaj
O lafi nilaj koristinela pe bašo najtato vakti ko ber š. Disavi internacionalikani definicia bašo nilaj nane ama ki Švedia koristinela pe bašo okole beršeskoro kotor kori so i diverateskiri maškaruni temperatura tani upreder +10. Sar alternacia keda vakerela pe bašo o nilaj gindinela pe ko juni, juli hem avgusti masek.
juli 2008
Samudariba
O lafi samudariba (anglikane holocaust, hebreikane shoa, švedikane förintelsen) tano jek lafi baši i bari katastrofa so peli upro evropakere roma, javudie hem javera gruppe ko dujto sumnaleskoro maribe maškar 1939 – 1945. Oficialikane mudardile 250 000 roma ama naovicialikane i cifra uštela dži ko 4 000 000.
juni 2008
O masek juni
O juni tano šovto masek ko Gregorianikano kalendari, akava kalendari koristinela pe komaj ko sa o thema (phuvja) thaj akale maseko isi 30 divesa. O anav avela kotar i devli Juno kotar i rimjanikani mitologia. Angleder ki Švedia vakerela pe sine bašo masek juni nilaeskoro hem ekvašnilaeskoro masek.
maj 2008
Administracia
O lafi administracia tano but nevo ko romano vakeribe hem istemalkerel (upotrebinela) pe but retko. O lafi avela kotar I latinikani čhib administration hem značinela planiribe ja pale ingaribe. Te administririnel pe diso značinela i buti te funkcirinel šukar hem na samo šukar nego te džal lokhe hem efektivikane. Sa o firme, o vlastia, o klubia hem javera organizacie trebela olenge disavi administracia kaj te šaj te keren buti ple ekonomiaja, kaj te šaj te bičhalen roba ple mušteriengeko šukar vreme ja pale kaj te šaj te pokinen pe o plate (pokina) hem bašo javera buča.
april 2008
1 aprili
Štarto masek ko ber š. Interesno akale masekoske tano odova so sa o manuša ko sa o phuvja ko 1-to aprili zumavena te keren jek šukar peras jek javerea odolea so hovavena jek javere.
mars 2008
Dživdipe
O dživdipe tani jek karakteristika so isi sa e dživde organizmen. Nane jek jekhutni definica so definirinela o biologikano dživdipa.
februari 2008
Lil
O lafi lil tano purano kobir tani purani i romani chib. Lil ja pale ljil istemalkerel pes baši hartia. O lafi ljil koristinela pes hem bašo komuniciribaskoro chani. O lafi ljil istemalkerel pe hem ki edukacia sar sikljojbaskoro matriali ja pale drabaribaskoro ljil.
januari 2008
Leksikoni
O lafo leksikoni avela kotar i grekikani čhib lexikon = lafengoro lil, mangel te phenel pe jek lista lafencar kori so isi but lafia kotar i čhib. O leksikonia kerena pe ko duj čhibja ko misal (primer) vedikano – romano leksikoni, anglikano – germanikano leksikoni thaj javer. Ko asavke leksikonia o lafia kotar jek čhib iranena pe ki javer čhib so popaše so šaj. Jek leksikoni šaj te ovel thaj ki jek čhib, ko asavke leksikonia isi informacia sar hramonela (pišiniela) pe o lafi, sar vakerela pe, sar bandžarela pe o lafi, so mangela te vakerel pe e lafea thaj javera buča.
Uppdaterad 13 april 2010
Ansvarig för sidan: Språkrådet
